Brušenega diamanta se ne prodaja!

Člane Kulturno umetniškega društva Sestava, ki v Hostlu Celica vodijo kulturni program, je presenetila novica, da Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica Hostla Celica, nenadoma brez obvestila ter opozorila prodaja hostel, ki velja za svetovno znamenitost Ljubljane. Da bi domačo javnost seznanili z dogajanjem, so v četrtek, 30. novembra, sklicali tiskovno konferenco.

Kot uvod v tiskovno konferenco so muzikantje v sestavi Barja Drnovšek, Bojan Cvetrežnik, Boštjan Gombač, Janez Dovč in Goran Krmac zaigrali istrsko ljudsko pesem Dajte, Dajte. »S tem smo vam želeli odpreti možnost doživetja Celice, v kateri je bila vsebina vedno na prvem mestu,« se je Janko Rožič, arhitekt in vodja programa v hostlu, obrnil na številno občinstvo, ki se je udeležilo konference. Rožič je zdajšnji hostel umestil v zgodovinski kontekst. Leta 1882 je avstro-ogrska vojska na področju današnje Metelkove zgradila vojaško oporišče. Objekt, kjer je danes Hostel Celica, je bil več kot sto let zapor. Po osamosvojitvi, ko je JLA zapustila Slovenijo, je iniciativa Mreža za Metelkovo želela formalno pridobiti izpraznjene prostore in barake spremeniti v multikulturni center. Po več kot dveh letih birokratskih procedur pridobivanja dokumentacije za vselitev v izpraznjene prostore so mestne oblasti odgovorile s poskusi rušenja nekdanjih vojaških barak. Različni umetniki so v znak podpore iniciativi Mreže za Metelkovo ilegalno zasedli prostore, nakar je mestna oblast skušala naseljence izgnati s postopnim izklapljanjem elektrike in vode. Po skoraj desetih letih kreativnega načrtovanja, obnove in preobrazbe nekdanjih zaporov v mladinski hotel sta projekt nazadnje podprli Mestna občina Ljubljana in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Pri projektu obnove je sodelovalo več kot 80 umetnikov z vsega sveta. Leta 2003 je Hostel Celica uradno odprl vrata prvim gostom. »Dober glas se je širil sam od sebe in hostla ni bilo treba oglaševati, saj je bil velik začetni vložek tudi prepoznan. Stik med najtemnejšo platjo zgodovine in možnostjo odprtosti je bil vzpostavljen,« je Rožič označil svojevrstni fenomen ter dodal, da Celica ni zgolj pretekla zgodba o uspehu, ki je v prvih sedmih letih prejela osem prestižnih domačih in svetovnih nagrad, temveč je še kako aktualna, saj je njeno unikatnost lansko leto pripoznal eden najvplivnejši svetovnih medijev, britanski Guardian, ter jo umestil med deset najprestižnejših evropskih hostlov. »Na začetku smo veliko improvizirali, Celica je sama sebe brusila, ta proces smo imenovali delo v razvoju, kar lahko primerjamo z brušenjem diamanta,« je povedal Rožič. 

Projekt, ki si ga je zamislila majhna skupina kulturnih entuziastov in umetniških ustvarjalcev, je v tem trenutku ogrožen, čeprav je Celica eden redkih projektov, ki so zdržali pritiske z obeh strani političnega spektra. Kljub temu da je zadnje štiri leta delovanje hostla zaradi zvišanja najemnine težje, v KUD-u Sestava niso krnili obstoječega kulturno umetniškega programa, saj je hostel še vedno poslovni projekt, ki sam sebi omogoča notranjo rast. 

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da se Hostel Celica prodaja zgolj kot nepremičnino, se pravi kot poslovni prostor brez opreme, čeprav gre za presežno umetniško, kulturno in turistično znamenitost. »Celica, s katero se je pričel mladinski turizem in posledično turistična renesansa Ljubljane, je last mesta in meščanov,« je bil kratek akademski slikar Žiga Okorn. »Hostel Celica je zavoljo svoje zgodovine še vedno težak prostor, to je še vedno zgodovinska mučilna naprava, prav zato je pomemben preklop vsebin, ki se znotraj Celice dogajajo, saj je nujno potrebno stalno kulturno prezračevanje. Kako prodati trpljenje, solze meščanov Ljubljane? Kako prodati nekaj, kar je bilo Celici in Ljubljani poklonjeno? Komu lahko sploh prodamo dragocena in vrhunska umetniška dela,« se je spraševal Rožič. 

V prostorih Hostla Celica deluje mnogo društev. V objektu se letno odvije več kot 140 brezplačnih kulturnih in umetniških dogodkov, med katerimi ima glasba posebno mesto. »Arhitektura je zamrznjena glasba in v Celici smo hitro ugotovili, da zamrznjenost prostora najhitreje odmrzuje ravno glasba. To je eden redkih svetovnih prostorov, kjer se podoba in zvok srečujeta na poseben način,« je dejal Rožič. »Ob torkih so se v okviru cikla Sozvočja sveta začeli zbirati in združevati številni glasbenik, ki danes polnijo koncertne dvorane po vsem svetu,« je povedala Vesna Krmelj. V Celici potekajo redna mesečna pevska srečanja Zapojmo skupaj, ki so namenjena vsem, ki radi pojejo slovenske ljudske. Zaradi takšnega pestrega kulturnega brbotanja se zdi glasbeniku, organizatorju in založniku Janezu Dovču zelo nenavadno, da se zgodba o uspehu s hitrim postopkom in brez strategije postavlja pod vprašaj. »Vemo, da je ljubljanska klubska scena, kjer se izvaja glasba v živo, šibka. Štirinajst let delovanja torkovih Sozvočij sveta je dolga tradicija, zato je potrebno to dragoceno odprto ustvarjalno polje ohranjati. V zadnjih letih je svoj domocil v Hostlu Celica našel festival Godibodi, tudi zaradi stika z mednarodnimi gosti hostla, ki vedno radi prisluhnejo našemu programu, ter stika z AKC Metelkova mesto, ki tvori kulturno mravljišče centra Ljubljane,« je povedal Dovč.

Iz novinarskih vrst in zainteresirane javnosti so prišle opazke, da je postopek prodaje Celice prvi korak k demontaži Metelkove, zato smo o tem povprašali Jadranko Plut. »AKC Metelkova mesto spremlja zgodbo o prodaji Hostla Celica, problem bomo obravnavali na skupščini oz. t. i. Forumu v ponedeljek, 4. decembra, ravno na dan, ko bo v Celici potekal ogled potencialnih kupcev. To dejanje je ena od potez Mestne občine Ljubljana, ki lahko nenazadnje ogrozi Metelkovo kot tako, zato bomo poskušali oblikovati neko stališče in se primerno odzvati, saj se zavedamo, da tukaj tiči grožnja heterogenosti Metelkove,« je povedala uporabnica Metelkove.

Na koncu je Rožič dejal, da je KUD Sestava zaenkrat o nameri Mestne občine Ljubljana, ki je od lanskega leta 100 % lastnik hostla, obvestila zgolj domačo javnost, če pa se ne bo nič premaknilo, bodo o prodaji zgodovinske dediščine, ki je bila leta 1998 zaščitena v mestnem svetu, seznanili svetovne medije.