Cankarjev dom vstopa v novo sezono

Med njimi so režiser Milo Rau, koreografska ikona Angelin Preljocaj, zmagovalci Chopinovega klavirskega tekmovanja, Kraljevi škotski nacionalni orkester, Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor Brno – sinonim za vrhunskost v svetovnem zborovskem merilu – ter umetniški cirkus Compagnia Finzi Pasca. V naši največji kulturni ustanovi bo nastopil tudi kitarski virtuoz Al Di Meola ter številni drugi domači in mednarodni ustvarjalci produkcij in gostovanj. Programsko bodo v ospredju Brecht, Cankar in Kosovel.

Kot je v uvodu poudaril generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, se hiša z dogodki in vsebinami odziva na dogajanje doma in po svetu, odpira nove horizonte ter se dejavno vključuje v javni in družbeni diskurz. »V novi sezoni bomo vztrajali pri programu, ki bo še širši, bolj odprt in vključujoč, dosledno dostopen in povezovalen,« je dodal.

Peter Baroš, direktor kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma, pa je poudaril, da je programska matrica ustanove zasnovana na spretni kombinaciji različnih umetniških žanrov, predstavitvi še živečih pionirjev mednarodnega slovesa ter aktualnih domačih in tujih ustvarjalcev, pri čemer poseben poudarek namenjajo mladim, še uveljavljajočim se umetnikom. 

V prihodnjem letu bosta rdečo nit programa zaznamovali dve pomembni obletnici – 150-letnica rojstva Ivana Cankarja in 100-letnica smrti Srečka Kosovela, ob kateri bo potekalo Kosovelovo leto. Obenem se bodo v Cankarjevem domu poklonili tudi Bertoltu Brechtu, ki bo leta 2026 obeležil 70. obletnico smrti.

Pianistični presežki in vokalna veličina v novi sezoni resne glasbe

Na področju resne glasbe se skozi Zlati in Srebrni abonma prepletata dve rdeči niti. Prva je vrhunski pianizem skozi prizmo najprestižnejšega pianističnega tekmovanja na svetu – tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Poslušali bomo namreč kar tri zmagovalce te prireditve, začenši z aktualnim, ki bo v Srebrnem abonmaju nastopil le tri tedne po koncu tekmovanja. Februarja 2026 v Zlatem abonmaju pričakujemo Rafała Blechacza, zmagovalca 15. tekmovanja (2005), ki bo nastopil skupaj z Budimpeškim koncertnim simfoničnim orkestrom, ob zaključku Srebrnega cikla pa bo recital pripravil Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. tekmovanja (2015). 

Druga rdeča nit je vokalna glasba: že 26. septembra bo nastopil eden najprestižnejših komornih zborov na svetu Tenebrae s sakralnim programom ob 500-letnici rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine. Novembra bo v Zlatem abonmaju nastopil Češki filharmonični zbor Brno skupaj s Filharmonijo Brno, marca pa Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana s slovenskimi solisti pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. 

Raznovrstnost nove sezone ponazarja tudi koncert našega vrhunskega tolkalca Simona Klavžarja, ki bo v okviru Srebrnega abonmaja nastopil kot član tolkalnega kvarteta v projektu Poklon Philipu Glassu – tolkalni večer z Alexejem Gerassimezom. Klavžar je predstavil zanimiv koncept koncertnega večera, v katerem se bodo dela Philipa Glassa prepletala z Gerassimezovimi. Ta svoje skladbe gradi na podlagi materialov na katere igra (voda, les, kamen in kovina) in se ob tem osredotoča na njihov zvok.

Uprizoritvene umetnosti med mednarodnimi ikonami in domačimi vizijami

Na področju uprizoritvenih umetnosti bo Cankarjev dom gostil vrhunske stvaritve priznanih ustvarjalcev, kot sta Milo Rau (Medejini otroci) in Angelin Preljocaj (Rekviem(i)). Ob bok se jima bo v letošnji sezoni postavil tudi mladi slovenski režiser Jan Krmelj – najprej s predstavo Država (v koprodukciji z Zavodom Maska), nato pa še z veliko januarsko koprodukcijo z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Zavodom En-Knap: poetičnim spektaklom Orfej in Evridika, ki prinaša novo besedilno interpretacijo dramatičarke Urše Majcen in avtorsko glasbo skladatelja Saša Vollmaierja.

Ob 150-letnici rojstva Ivana Cankarja bo režiser Jernej Lorenci na oder Štihove dvorane postavil Cankarjevo delo Na klancu. Ob tem je dejal: »Klanec vsi poznamo, je del našega narodnega genotipa. Tokrat pa sem ga začel dojemati povsem drugače, iz notranjega človeškega jedra. Rad bi, da ta predstava poudari prav sočutje. To je tisto, kar nam danes radikalno primanjkuje. Če ni sočutja, ni niti možnosti, da bi iz njega vzklilo drobno seme solidarnosti.« Predstava bo premierno uprizorjen konec januarja., v glavnih vlogah bosta nastopila Gregor Zorc in Tamara Avguštin.  

Druga glasba: od svetovnih legend do domačih ustvarjalcev

Bogata bo tudi ponudba druge glasbe, ki bo prinesla številne konceptualne zasuke in glasbene dialoge. Novembra bo v Gallusovi dvorani nastopil ameriški kitarski virtuoz Al Di Meola, glasbenik svetovnega formata in pionir žanra jazz fusiona, ki je v več kot petih desetletjih uspešne poti sodeloval z legendami, kot so Chick Corea, Paco de Lucía in John McLaughlin.

V okviru abonmaja Glasbe sveta se vračajo Terrafolk, slovenski zastavonoše sodobne etno glasbe, posebno izkušnjo Cankarjevih torkov v Klubu CD pa obljubljajo tudi nastopi pianista Jana Severja, malijske dive Rokie Koné in ameriškega basista Joeja Sandersa.

Program druge glasbe bo obogaten še z vrsto koncertov domačih ustvarjalcev – med njimi so Vita Mavrič, Zoran Predin, Rudi Bučar in Janez Dovč z zasedbo Sounds of Slovenia. Nadaljuje se tudi sodelovanje z Big Bandom RTV Slovenija.

Liffe in filmske novosti za mlado občinstvo

Filmsko jesen bo med 12. in 23. novembrom znova zaznamoval 36. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki se bo letos poklonil ustvarjalkama Juliji Solncevi in Kelly Reichardt. V rednem programu ostajajo sodelovanja s Slovenskim filmskim centrom (Naši filmi doma), novost pa prinaša cikel Filmi, pač! za mlajše občinstvo.

Humanizem in kulturna vzgoja od Varufakisa do Cankarja

V humanističnem in kulturnovzgojnem programu, ki letos znova dokazuje, da je Cankarjev dom ena izmed redkih institucij v regiji, ki zna hkrati odpirati prostor za umetnost, filozofijo in politiko, izstopata Kritični kabaret z Janisom Varufakisom, ki ga bo vodil Srečko Horvat, ter konferenca o misli Hannah Arendt, v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, Mirovnim inštitutom in Filozofsko fakulteto. Na literarnem področju bo novost literarni cikel, ki bo v Ljubljano privabilč velikane vsetovne književnosti, med drugim bodo gostovali: Radka Denemarkova, Miljenko Jergović, laszlo Krasznahorkai, Andrej Stasiuk.

Kulturna vzgoja bo tudi v novi sezoni prinesla številne nove produkcije in ponovitve uspešnic prejšnjih let. V sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana nastajata kar dve predstavi: mladinska sodobna opera Lisičja luna in nepozabna legenda o Kralju Matjažu. S Slovenskim komornim glasbenim gledališčem pa se pripravlja postavitev operne detektivke za otroke Zločin v Blatnem dolu, ki skozi okoljsko problematiko odpira vprašanja sprejemanja drugačnosti.

V Štihovi dvorani bo januarja premiero doživela predstava Bratovščina Sinjega galeba v režiji Maruše Kink, nastala v koprodukciji z Zavodom Margarete Schwarzwald in Mestnim gledališčem Ptuj. Ob koncu decembra pa Cankarjev dom napoveduje inovativno zlitje klasične glasbe in humorja: violončelist, imitator in mojster duhovitih preobrazb Tilen Artač bo skupaj s Slovenskim mladinskim orkestrom pripravil nenavadno koncertno doživetje Klasični Artač.

Pester program dopolnjuje še mešanica predstave, stand-upa in improvizacijskega gledališča NPZ? (Ni panike! Znamo!), v kateri bosta Boštjan Gorenc - Pižama in Sašo Stare na zabaven način predstavila literarna dela, ki pridejo v poštev pri nacionalnem preverjanju znanja.

Razstave in vizualna umetnost v novi sezoni

V novi sezoni se bo programski fokus navezoval tudi na minule in aktualne mednarodno pomembne slovenske kulturne projekte. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije bo pripravljena velika arheološka razstava Čivki iz preteklosti, ki je bila premierno predstavljena ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023. O razstavi je  višja kustosinja dr. Daša Pavlović iz Narodnega muzeja Slovenije povedala: »Arheološki predmeti imajo svojo specifiko: že sami po sebi nosijo zgodbo, sporočilo, pogosto kratek, simbolen pomen, ki ga ne razumemo vedno do konca. To nas je spomnilo na tvite, ki so kratka, jedrnata sporočila, ki puščajo prostor za interpretacijo.«

Konec septembra bo v Galeriji CD na ogled likovna zbirka Telekoma Slovenije, katere kustos je Aleksander Bassin, Mala galerija, namenjena predvsem fotografiji, pa bo gostila več razstav: koncertno fotografijo festivala Godibodi, skupinsko fotografsko razstavo fotografov, izbranih na javnem razpisu za Kranj Foto Fest 2025, ter ob koncu leta še samostojno fotografsko razstavo Simona Chunga – Kraljice preobleke.

Cankarjev dom v prvem polletju 2025 dosegel zastavljene cilje

Generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak je ob predstavitvi programa nove sezone še povedal: »Programske sezone v Cankarjevem domu lahko zaradi specifičnega, gostovalnega značaja zavoda nihajo glede na zanimanje občinstva: »Zato nas še posebej veseli, da je to v prvi polovici leta 2025 preseglo naša pričakovanja in načrte. V Cankarjevem domu tečemo na dolge proge – polne dvorane so eden od pomembnih kazalnikov našega uspešnega delovanja, hkrati pa se zavedamo, da je naša vloga tudi razvojna: CD mora ostati prostor za nišne projekte, ki bodo svojo pravo izrazno moč in občinstvo šele našli.«

Cankarjev dom je v prvem polletju 2025 tako programsko kot poslovno dosegel zastavljene cilje. Na področju kulturno-umetniškega programa je bilo izvedenih 536 prireditev – kar 23 več kot v enakem obdobju lani – od tega 331 različnih. Našo največjo kulturno ustanovo je obiskalo približno 175 tisoč obiskovalcev. V okviru kongresnega programa je potekalo 263 dogodkov, v prejšnji sezoni pa je bilo razprodanih 77 prireditev, pri čemer je zanimanje naraščalo v skoraj vseh programskih sklopih.

Med pomembnejše investicije v letošnjem polletju sodita tudi prenova in nadgradnja elektronskih sistemov koncertnih orgel Karla Schukeja v Gallusovi dvorani. Ker so bile nekatere elektromehanske komponente še vedno izdelane s tehnologijo, staro več kot štirideset let in danes neuporabno, je bila obnova nujna. Nadgradnjo so izvedli v isti delavnici – orglarski delavnici Karla Schukeja v Berlinu – kjer so orgle pred skoraj pol stoletja tudi nastale.