18.11.2020

Danes poslušamo: Gregor Strniša

Na današnji dan mineva 90 let od rojstva pesnika in dramatika Gregorja Strniše, ki je s svojimi teksti močno zaznamoval slovensko glasbeno sceno, tako popevkarsko kot narodnozabavno.

SIGIC

Gregor Strniša
Foto: Marjan Kukec / © NUK (dLib)

Na Strnišev opus smo že spomladi opozorili z izčrpnim esejem Mateja Krajnca v Odzvenu, ki ga zato toplo priporočamo v branje ob poslušanju spodaj navedenih skladb, ki smo jih v namen današnje poslušalnice tudi opremili z nekaj citati iz omenjenega teksta.

Majda Sepe - Sirota (Nobody's Child)

Matej: "Ker je bil pesniški svobodnjak po duhu in prepričanju, je za preživetje potreboval denar, zato je začel pisati besedila za popevke in prevajati tuje uspešnice za naš trg, kar je bilo takrat povsem običajno tako po vsej nekdanji državi kot v Evropi. /.../ Tudi Strniša je nekaj časa uporabljal psevdonim Andrej Žitnik in z njim prepesnil nekaj popevk na že omenjenih velikih ploščah Marjane Deržaj, Beti Jurković in Majde Sepe. Pod pravim imenom pa je med drugim prepesnil popevke Bele rože iz Aten (Weisse Rosen aus Athen) in Brave Man (kot Goodbye Jim, Goodbye Joe) za Ivanko KraševecJava Jones in Sirota (Nobody's Child) za Majdo Sepe, O Suzana za Rafka Irgoliča, Bil sem mlajši kakor ti (Puppy Love) za Lada Leskovarja in Bil si z menoj (Till There Was You) za Berto Ambrož. Strniša se je znašel v domala vseh zvrsteh popularne glasbe, od mediteranskih popevk in westernovskih tem do tem iz muzikalov ..."

Videosex - Zemlja pleše

Matej: "Že na prvem festivalu Slovenske popevke je bil Strniša med tistimi, ki so najbolj opozorili nase, in to zlasti s popevko Zemlja pleše, ki jo je pel Nino Robić. Takrat med avtorji besedil še ni prednjačil, pisali so še mnogi drugi, /.../ vendar je sčasoma njegov avtorski delež postajal vse večji. /.../ Že s popevko Zemlja pleše, četudi lahkotno, je nakazal, da je tematsko jedro njegovih besed vesolje, tako ali drugače, v dejanskem ali ontološkem smislu, kar je z istoimenskim izborom pozneje še potrdil. Izbor v prestižni literarni zbirki Kondor je z naslovom Balade o svetovjih njegovo kozmično pesništvo dodatno umestil tako v področje kozmičnega kot ontološkega in fantastičnega."
Skladba, za katero je napisal glasbo Mojmir Sepe je seveda postala zimzelena in doživela nebroj predelav. 

U'redu - Na vrhu nebotičnika

Matej: "V naslednjih letih je na festivalu Gregor Strniša potrjeval svoje veščine pisca besedil za popevke s pesmimi, kot so Malokdaj se srečavaOrion, Deček s piščalko, Na vrhu nebotičnika, Na Zmajskem mostu in Leti, leti lastovka."

Katja Levstik - Orion

Matej: "Zlasti Orion v izvedbi Katje Levstik in Marjane Deržaj iz leta 1963 je bil popevka (ali raje šanson), ki je njegovo siceršnje pesniško delo najzvesteje predstavila v uglasbljeni obliki. Orion je pesem, ki bi zlahka našla mesto v njegovi tedanji zbirki Odisej ali v kateri od prihodnjih, denimo v Zvezdah."

Stanka Kovačič - Prinesi mi rože

Matej: "Proti koncu šestdesetih in v sedemdesetih letih je Gregor Strniša pustil močan pečat v podzvrsti popularne glasbe, ki jo imenujemo narodnozabavna glasba. V šestdesetih je pisal besedila za plošče pevke Stanke Kovačič, ki se je spogledovala z ljudsko melodiko, spremljal pa jo je ansambel moža Borisa Kovačiča (občasno tudi Vitala Ahačiča). Po nekaj uspešnicah, denimo Prinesi mi rože in Rekel mi je, je Stanka Kovačič s soprogovim ansamblom posnela veliko ploščo za beograjsko založbo kaset in plošč PGP RTB – pesmi sta spisala njen soprog in Strniša. Nato je začela sodelovati z založbo Helidon, kjer je posnela niz uspešnih malih plošč s Strniševimi besedili, kot sta bili Kitara in Mati. Ansambel Borisa Kovačiča je za Helidon začel snemati tudi velike plošče, denimo Dober dan, sonce (1970), na kateri je gostoval Rafko Irgolič; ansambel je sodeloval tudi s Petrom Ambrožem, članom Slovenskega oktetaTomažem Tozonom in Vokalnim tercetom Jožeta Privška. Leta 1974 so izdali še en uspešen album, Čolnič sreče, ki je nosil močan pečat Strniševih besedil, leta 1980 pa je na albumu Moja dežela za PGP RTB prav tako prispeval besedila. Kovačičev narodnozabavni ansambel seveda ni bil edini, za katerega je Strniša prispeval besedila, je pa eden najpomembnejših in hkrati najzanimivejših. Sodelovanje je skorajda neprekinjeno trajalo poldrugo desetletje."

Majda Sepe - Ribič, ribič me je ujel

Matej: "Ko so se konec sedemdesetih in v osemdesetih letih pojavila alternativna glasbena gibanja, razmah rockovske glasbe in njenih derivatov, punk in vse ostalo, kar štejemo med sodobne tokove tedanjega časa, se je Gregor Strniša s prizorišča »trendovske« glasbe umaknil. Konec sedemdesetih je še sodeloval s počasi izpevajočo se Popevko in tudi z novim festivalom Melodije morja in sonca. Tako je leta 1978 za Majdo Sepe napisal besedilo za popevko Ribič, ribič me je ujel na glasbo Mojmirja Sepeta, ki je postala ena največjih uspešnic Sepetove in je na festivalu prejela tretjo nagrado občinstva." 

Iz uredništva:
Ravno teh dneh je Matej Krajnc pri založbi Nika Records izdal ploščo avtorskih pesmi, nastalih po motivih Strniševe poezije z naslovom Svetovja, ki pa na svojo pravo promocijo še čaka bolj zdrave čase.

Matej Krajnc - Mozaik

Ta prispevek končujemo z mislijo, s katero je tudi Krajnc zaključil svoj esej o današnjem protagonistu: "Besedila za popevke Gregorja Strniše sodijo v slovenski literarni kanon, tako kot njegova siceršnja poezija, vendar jih do zdaj še nihče ni zbral. Priložnost je bila zamujena leta 2007, ko je Beletrina izdala Zbrane pesmi z zgolj tistim delom opusa, ki ga je Strniša sam štel za »pravo« poezijo in pravi odsev svoje ustvarjalnosti. Kot je vedno ponavljal, je popevke namreč pisal za preživetje. Pa vendar je v tem žanru ustvaril precej vrhunskih verzov, ki ostajajo razkropljeni po malih in velikih ploščah, takšnih ali drugačnih kompilacijah, nekaj posnetkov pa zaradi brezbrižnosti naših javnih arhivov morda sploh ni več. Veljalo bi se potruditi in ob prihajajoči devetdesetletnici pesnika pod eno streho spraviti vse tisto, kar je še dosegljivo. »Zbrane pesmi« Gregorja Strniše namreč niso in ne morejo biti zbrane, dokler ni zraven njegovih besedil za popevke. Še vedno se pojejo, njihovih sedem zvezd se še vedno blešči in tudi »čez tisoč let, ko nas več ne bo«, bo prav tak večer, kot je nocoj, a oplemeniten z melodijami, ki nosijo besedila enega naših najvidnejših sodobnih pesnikov."