03.06.2021
Danes poslušamo: KC Pekarna
Vse bolj se uresničujejo načrti Mestne občine Maribor, da preseli Kulturni center Pekarno v nekdanje prostore MTT v Melju. Programski svet KC Pekarna je sporočil, da uporabniki KC Pekarne ne pristajajo na selitev na drugo lokacijo.

Programski svet KC Pekarna sporoča, da je dne 28. maja 2021 Plenum uporabnikov KC Pekarna, najvišji organ upravljanja v skladu z Upravljalskim modelom KC Pekarna, na zasedanju glede predloga Mestne občine Maribor o prihodnji selitvi KC Pekarna v prostore bivšega MTT v Melju soglasno sprejel sklep, da uporabniki KC Pekarne ne pristajajo na selitev na drugo lokacijo.
Kljub zatrjevanju predstavnikov Mestne občine Maribor, da bo "morebitna" prihodnja selitev potekala v dialogu z uporabniki KC Pekarne in izključno v konsenzu z le-temi, nam izkušnje s preteklimi vodstvi MOM in aktivnostmi trenutnega vodstva pričajo o nasprotnem. Poudarimo naj, da se nam obnova stavb bivšega MTT in vzpostavitev nove lokacije za nekomercialno kulturo sicer zdi zelo dobra ideja. Zdi se nam skrajni čas, da začnemo o Mariboru strateško razmišljati kot o kulturnem središču Slovenije, ki ponuja ogromno kakovostnih kulturnih vsebin.
Ob tem se je potrebno zavedati, da KC Pekarna ni zgolj prostor za kulturne vsebine, ki jih obiskovalci konzumirajo enkrat na mesec, ampak samoniklo prizorišče, ki se ne more preseliti drugam, saj se je na trenutni lokaciji ustalilo in razvilo z razlogom. Gre za bogat in kompleksen preplet kulturnih, mladinskih, družbenih, socialnih in športnih vsebin, ki je globoko vpet v sosesko, kjer se nahaja. V 27-ih letih obstoja je doživel vzpone in padce – tako kot vsaka skupnost, ki ustvarja, proizvaja, vzgaja in spodbuja ter se hkrati upira divjemu pohodu kapitalizma. Z ukinitvijo KC Pekarne ("selitev" v Melje bi namreč pomenila prav to) se Maribor odreka skupnosti in vsebinam, prepoznavnim široko po Evropi, ki tvorijo njegovo identiteto. Z ukinitvijo KC Pekarne zanika mnoge kulturne in umetniške dosežke na področju glasbene, vizualne, avdiovizualne in uprizoritvene umetnosti, ki tukaj nastajajo v sodelovanju med lokalnimi in mednarodnimi umetniki. Z ukinitvijo KC Pekarne zanika prizadevanja mnogih mladinskih delavk in delavcev, ki spodbujajo mlade in skupaj z njimi uresničujejo ideje in sanje. Z ukinitvijo KC Pekarne se odreka zgodovini političnega aktivizma, ki v mesto prinaša kritično misel in prakso. Z ukinitvijo KC Pekarne se odreka tudi športnim uspehom, ki nastajajo zaradi športnih društev, ki imajo tukaj domicil. Konec koncev z ukinitvijo KC Pekarne sporoča, da v mestu za omenjene vsebine ni prostora in da nas v bistvu zanimajo samo vsebine in nepremičnine, ki prinašajo profit.
Programski svet KC Pekarna zato hkrati opozarja, da se mesto ne more spreminjati v skladu z vsakokratno občinsko garnituro in spominja na zavezo prejšnjih vodstev MOM, da se 1) KC Pekarna ne bo selila na drugo lokacijo, 2) da se v Pekarni zaključijo investicijsko-vzdrževalna dela in 3) da v vseh stavbah v rabo končno stopi Upravljalski model KC Pekarne, ki so ga uporabniki Pekarne pripravili leta 2009 v okviru mednarodne konference New Times, New Models in ga je Mestni svet MOM potrdil leta 2010. Upravljalski model, ki ga je Programski svet KC Pekarne glede na izkušnje z delnim izvajanjem dopolnil leta 2017 in poslal v pregled MOM (kjer je komunikacija zastala), vidimo kot ključni mehanizem za ureditev razmer v stavbah ter za zagon še večjega števila aktivnosti s področja mladine, socialne, kulture in športa v mestu.
KULTURNI CENTER PEKARNA
KC Pekarna se nahaja na desnem bregu Drave, ob robu Magdalenskega parka ter v neposredni bližini mestnega jedra. Je kulturni center, ki predstavlja kompleks objektov, ki jih je za potrebe peke kruha za vojašnice na robu mesta na prelomu iz 19. v 20. stoletje zgradila Avstro–ogrska vojska.
1897 je bilo območje med današnjo Jezdarsko ulico in železniško progo zaprt kompleks skladišč in dveh pekarn imenovan Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. V tem času sta bili ustanovljeni tudi jahalna šola (Reitschule) in vojašnica, obe južno od kompleksa. Prej imenovana Reiterstrasse, danes Jezdarska ulica je bila mejnik med kompleksom KC Pekarna in med jezdnim poligonom. Na vzhodu je Žitna ulica dobila ime po dejavnosti v kompleksu. Ulica na severnem robu kompleksa, danes imenovana Ob železnici, prej Eisenstrasse, je mejila na železnico, ki je bila takrat najpomembnejša oblika transporta. Vojaško območje se je pričelo krčiti , ko je ozemlje prevzela vojska Države Srbov, Hrvatov in Slovencev tj. po prvi svetovni vojni (takrat so ukinili jahalno šolo). Po drugi svetovni vojni je kompleks prevzela Jugoslovanska ljudska armada, kompleks se je imenoval Vojašnica Slave Klavore. Kompletna demilitarizacija območja pa se je zaključila z odhodom Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Podobo in obseg, ki ga ima današnja KC Pekarna je kompleks dobil že 1903. Nalogo projektiranja je opravil Cesarsko-kraljevi vojaški gradbeni oddelek 3. korpusa.
Hladilnica, Garaža in Supernova
Objekt je bil zgrajen 1897, kot skladišče za oves in konzerve. Danes se uporablja kot društveni prostor, prireditveni prostor, klubski prostor, prostor za bende ter 1. nadstropje za razstave
MC
Objekt je bil zgrajen 1897, kot pekarna prepečenca. Danes je klubski prostor za dogodke, koncerte,…
Lubadar
Objekt je bil zgrajen 1902, kot skladišče za moko. Ime je dobil zaradi konstrukcije, ki je lesena in tako raj za lesne hrošče. Takrat je bila stavba povezana s pekarnama, na današnjem zahodnem delu parka – pekarno kruha in na vzhodnem delu – mc – pekarno prepečenca. Danes na 4. etažah deluje bukvarna, ateljeji, vadbeni prostori za bende, plezališče.
Gustaf
Nekoč skladišče, danes prostor za glasbeno, avdiovizualno in intermedijsko dejavnost.
Upravna stavba, edina prenovljena in na novo uporabljena v letu 2011
MKC Maribor je upravitelj Upravne zgradbe v KC Pekarna, prvo nadstropje je namenjeno upravi MKC, drugo in tretje nadstropje je namenjeno mladinskemu turizmu – hostlu Pekarna - HOP in pritličje, prostor rezerviran za NVO.
Nastanek avtonomne cone
Dogajanje in alternativna kultura sta v bivših prostorih vojaške pekarne vzklila 1994, zavod MKC Maribor pa je bil ustanovljen z odlokom leto prej, z namenom vsebinske povezave ustvarjalcev/k novonastalega prizorišča. Tekom 20-ih let so v zavodu vzniknili mnogoteri mladinski in kulturni programi, se rojevale glasbene in gledališke skupine, filmski festivali in civilnodružbene pobude, zavod pa je ves čas nudil podporo tudi drugim ustvarjalkam/cem v Mariboru in širše ter spodbujal njihovo avtonomijo. V turbulentnih časih, ko je KC Pekarna skoraj padla pod težo nerazumevanja pomena tovrstnih prizorišč za urbana središča s strani lokalnih političnih odločevalcev/k, je zavod odigral eno izmed ključnih vlog v boju za njen obstoj, ki ga z drugimi soborkami/ci bije še danes.
KC Pekarna ima tako od leta 1994 bogato tradicijo in eno izmed prvih oblik tovrstnega združevanja in druženja v Sloveniji.
KC Pekarno je del Maribora, del, ki je poseben, inovativen, drugačen. Spodbuja slovenske in mednarodne inovativne pristope še neuveljavljenih umetnikov, kot že poznanih, hkrati pa na vseh ravneh spodbuja in ohranja razvoj alternativne scene v Mariboru. Vizija KC Pekarne je, da morajo vsi uporabniki KC Pekarne s svojim delovanjem in vsebinami prispevati k boljšemu delovanje lokalne skupnosti in družbe ter da morajo biti aktivnosti nekomercialne in neprofitne narave (razen v primeru, ko dejavnosti ni mogoče izvesti na nepridobitni način). Vse dejavnosti morajo biti v skladu z Upravljalskim modelom KC Pekarna. Vse vsebine, ne smejo vplivati na slabšanje psihosocialnega zdravja mladih, morajo spodbujati strpnost, solidarnost in družbeno pravičnost, ne smejo biti naravnane proti ranljivim skupinam (brezdomci, begunci, invalidi, starejši...). Nasprotno – biti morajo čim bolj socialno vključujoče in nikakor ne smejo simpatizirati z gibanji, ki spodbujajo nestrpnost (homofobija, antifeminizem, ksenofobija, rasizem, fašizem, nacizem…). Samo območje KC Pekarne, predvsem pa delo in izdelki morajo izkazovati, da je KC Pekarna prostor neodvisne (nekomercialne in neprofitne) kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, plesa, cirkusa, filma, da je prostor za razvijanje emancipatornih oblik in vsebin mladinskega dela, ki stremijo k opolnomočenju mladih, ki bodo znali kritično preizpraševati ekonomsko-politični sistem v katerem živimo in posledično realnost aktivno spreminjati v družbeno-pravično, da je prostor za emancipatorne družbeno-kritične vsebine, ki preko teorije in prakse aktivno prispevajo k ustvarjanju pravične družbe, da je prostor za nekomercialne športne vsebine, da je prostor, ki povezuje ožje lokalno okolje (MČ Magdalena) skozi organizacijo skupnih medgeneracijskih in medkulturnih aktivnosti in s tem prispeva k večji strpnosti in povezanosti soseske ter lajša socialne tegobe, da je prostor, ki spodbuja visoko ekološko ozaveščenost svojih uporabnikov in obiskovalcev in ne nazadnje, da je KC Pekarna skupnostni prostor, ki stremi k strpnosti in ničelni toleranci do vseh oblik in vrst nasilja.
V Upravni zgradbi je poleg MKC Maribor in hostla Pekarna tudi del infrastrukture upravitelja – pritličje upravne zgradbe Kulturnega centra Pekarna, kjer je prostor rezerviran za NGO: Društvo Center za pomoč mladim, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez (MC IndiJanez), Zofijini ljubimci - društvo za razvoj humanistike.