08.03.2023

Dobitnica letošnje Mantuanijeve nagrade za življenjsko delo, mag. Monika Kartin

Monika Kartin je s svojim bogatim delovanjem na področju širše pojmovane muzikologije pomembno zaznamovala slovensko glasbeno življenje in kulturo nasploh.

Matjaž Barbo

mag. Monika Kartin
Foto: © Glasbeni center Edgar Willems

Februarja je Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo prejela muzikologinja mag. Monika Kartin. Nagrada je bila podeljena na posebni slovesnosti, s katero je Slovensko muzikološko društvo obeležilo praznovanje svoje tridesetletnice. 

Čeravno se Monika Kartin v svojem življenju ni dlje časa posvečala znanstvenemu delu, je s svojim bogatim delovanjem na področju širše pojmovane muzikologije pomembno zaznamovala slovensko glasbeno življenje in kulturo nasploh. 

Monika Kartin je po diplomi na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti (1973) diplomirala še iz klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani (1975), kar že od začetkov nakazuje njen širši razgled nad glasbeno krajino in poglobljeno strokovno znanje. Leta 1970 je prejela študentsko Prešernovo nagrado za delo Vloga in pomen skladateljev Ipavcev v razvoju slovenske glasbe druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Pod mentorstvom Dragotina Cvetka je zaključila magisterij na Oddelku za muzikologijo (1982), kjer je od leta 1973 delovala kot asistentka. 

Sprva začrtano znanstveno pot je nato preusmerila na področje glasbenega menedžmenta. Tako je bila v letih 1986–2002 voditeljica glasbenega programa Cankarjevega doma. Oblikovala je daleč najobsežnejši del kulturnega programa te naše največje kulturne institucije in s svojo dolgoročno vizijo, potrpežljivim in temeljitim delom odločilno prispevala h kulturni podobi ne le Ljubljane, temveč širšega nacionalnega prostora. Uspela je vzpostaviti stike s številnimi predstavniki glasbenega življenja doma in zlasti v tujini. Zasnovala je dva izjemno odmevna mednarodna ciklusa koncertov, Zlati in Srebrni abonma, v okviru katerih je v Slovenijo pritegnila vrhunske svetovne glasbene osebnosti, komorne zasedbe in orkestre ter tako pripomogla, da so se tudi pri nas začeli uveljavljati najvišji reprodukcijski in ustvarjalni standardi. Pomen njenega dela so potrjevale številne ocene glasbenih kritikov in poznavalcev glasbenega življenja. 

Po odhodu iz Cankarjevega doma je bila dve leti (2002–2004) umetniška direktorica Slovenske filharmonije, ki je v njenem četudi kratkem obdobju doživela enega svojih umetniških razcvetov. V Slovenski filharmoniji je Monika Kartin programsko načrtovala širšo dejavnost orkestra, vključno z mednarodnimi turnejami. Pri tem velja omeniti organizacijo koncertov v Zlati dvorani dunajskega Glasbenega združenja (2004) in turnejo po Švici (2005).

Poleg tega je bila mag. Kartin članica različnih glasbenih komisij na Ministrstvu za kulturo in Mestni občini Ljubljana. V letih 2004–2008 je bila slovenska kulturna atašejka na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu, kjer je krog strokovnjakov in poznavalcev na kulturnem področju močno razširila. Kljub razmeroma skromnim finančnim sredstvom je v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji na področju celotne Nemčije organizirala več kot 60 projektov, ki so bili zabeleženi tudi v nemških tiskanih medijih.

Sledila je kratkotrajna zaposlitev v Slovenski filharmoniji, nato pa se je Monika Kartin odločila ustanoviti samostojno koncertno agencijo in se še na ta način posvetiti področju, na katerem je orala ledino in se borila z mlini na veter našega okolja, ki je kulturi pogosto nenaklonjeno oziroma ne premore dovolj razumevanja zanjo.

Med drugim je Monika Kartin prejela priznanje mesta Ljubljane in leta 2004 odlikovanje vitezinje reda umetnosti in leposlovja za promocijo francoske kulture v Sloveniji, ki ji ga je podelilo Ministrstvo za kulturo Republike Francije. Leta 2006 je bila prejemnica zlatega častnega znaka za zasluge Republike Avstrije. 

Letos je Slovensko muzikološko društvo prvič prekinilo tradicijo podeljevanja Mantuanijevih nagrad znanstvenim muzikološkim dosežkom. Pomenljivo se zdi, da je tako prav ob svoji obletnici opozorilo na dragoceno strokovno delovanje svojih članov, saj lahko to po širšem družbenem odmevu in celo pomenu v marsičem presega znanstvena prizadevanja. Zdi se, da ima podelitev najvišje nagrade Slovenskega muzikološkega društva mag. Moniki Kartin tako tudi v simbolnem pogledu poseben pomen, saj gre za osebnost, ki je s svojim visoko strokovnim muzikološkim delom ključno zaznamovala slovenski glasbeni in tudi širši kulturni prostor zadnjih desetletij.