Dobro uigrana kitara Maka Grgića

Mak Grgić se je leta 1997 vpisal v Glasbeno šolo Franca Šturma v Ljubljani. Študiral je v Zagrebu, nato na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Podiplomski študij je nadaljeval na USC Thornton School of Music, doktoriral pa na Univerzi v Los Angelesu pod mentorstvom Scotta Tennanta. Tam je po študiju postal prvi slovenski kitarist z doktorskim nazivom. Na isti ustanovi je dobil mesto asistenta predavatelja. Mak sodeluje s številnimi znanimi glasbeniki in zasedbami, nastopa na številnih priznanih prizoriščih po vsem svetu. Za svoje nastope prejema odlične kritike. Je tudi umetniški vodja več kitarskih festivalov ter drugih glasbenih in humanitarnih projektov. Novembra 2021 je bil nominiran za ameriško glasbeno nagrado grammy. Pozornost žirije je pritegnil s projektom, posvečenim baročnemu skladatelju Johannu Sebastianu Bachu. 

Čestitke za nominacijo. 

Hvala. 

Kakšna je na glasbenem področju situacija v Kaliforniji? Koncerti potekajo normalno? 

V Kaliforniji smo, kar se tiče precepljenosti in izvajanja ukrepov, zelo pridni, zato se kažejo rezultati tega truda. Na glasbeni sceni se kar dogaja, snemanj je dovolj, javnih in odprtih nastopov tudi. Glasbena scena je v sproščanju, saj ne kaže, da bi se zapiralo. 

V mladosti ste trenirali karate, bili ste mladinski svetovni prvak, potem ste se posvetili izključno glasbi. Je disciplina karateja vplivala na vašo glasbeno kariero? 

Raje bi rekel, da je moj karakter zelo vzdržljiv in delaven. Dobro se je podal tako h karateju kot h glasbi. Res je, da se pri borilnih veščinah človek nauči discipline, del te mi je zagotovo pomagal pri vztrajnosti v svetu glasbe. Sem pa karakterno tak, da veliko delam in sem vztrajen pri svojih projektih in kreativnem izražanju. 

Predavate na dveh univerzah v Los Angelesu. Vas pedagoško delo navdušuje in ga opravljate z enako strastjo kot ustvarjate in nastopate? 

Bi popravil, trenutno predavam samo na eni univerzi. Kar se tiče pedagoškega dela, lahko rečem, da mi je zelo všeč. Kot pedagog gledam na vsakega učenca oziroma študenta kot na posamični projekt in ne kot strukturni del generalnega kurikuluma. Bolj gledam na samo osebo in potem temu ustrezno prilagajam pedagoške nazore. Kakor projektno delujem v glasbenem smislu, tako projektno delujem tudi v pedagoškem smislu, saj je vsaka oseba svet zase. Vse skupaj me zelo navdušuje, menim pa, da najboljša pedagogija pride, ko človek pridobi zadosti življenjskih izkušenj. Če je na primer nekdo uspešen glasbenik in je prisoten po celem svetu, potem se v zrelejši dobi posveti pedagogiji, takrat, ko ima veliko izkušenj, da jih deli med študenti. Nekako želim stremeti k temu, čeprav, kot sva omenila, sem pedagoško aktiven že sedaj. Upam pa, da se bo to še bolj razvilo.

Kot smo že spoznali, ste človek mnogih talentov. Ste še vedno umetniški vodja kitarskih festivalov? 

Še vedno sem vodja zagrebškega kitarskega festivala ter kitarskega festivala v Connecticutu v ZDA. Sem tudi vodja projekta Virtualnega kitarskega orkestra ter vodja podjetja Notey Inc., ki razvija glasbeno igrico Notey's World, da bi tako populariziral glasbeno izobrazbo.

Kako ste se lotili tega posla? 

To sem spoznal na potovanjih po svetu, ko sem ugotovil, da glasbena izobrazba ne stopa vštric s časom, saj smo navajeni na tipično strukturo s profesorjem in študentom. To je vsekakor dobro za tiste, ki jih glasba zelo zanima, ni pa ustrezno za tiste, ki jih glasba zanima posredno oziroma jih ne zanima. Tako izgubljamo na popularizaciji glasbe in glasbene izobrazbe. Pred približno dvema letoma sem pričel razmišljati, kakšno orodje bi bilo potrebno, da bi se glasbena izobrazba popularizirala širše. To je vsekakor skozi igro, saj veliko mladih vedno raje igra igre. Pomislil sem, da bi naredil igrico, v katero bi uvedel glasbeno izobrazbo. Moj tehnični sodelavec je predlagal, da naredimo programsko opremo, ki prepozna zaigrano noto ali akord ter to informacijo udejanji v akcijo na zaslonu. Se pravi, da lahko namesto igralne palice uporabimo inštrument ali glas. Vsaka mini igrica je posvečena določenemu delu izobrazbe, kot so učenje not, akordov, melodij, določenih skladb, ritma ... Podjetje Notey Inc. je tipično zagonsko podjetje iz Silikonske doline, dobili smo investicije in sedaj zadevo gradimo, tako da mi to vzame večino prostega časa. 

Še preden se dotakneva Bacha, ljuba vam je tudi filmska glasba, eno od prejšnjih zgoščenk ste posvetili filmski glasbi. 

Pred sedmimi leti sem izdal album z naslovom Cinema Verismo, kjer sem obdelal klasično glasbo iz popularnih filmov. Projekt je bil zastavljen kot komercialni pogled na klasično kitaro. Tu se je izrazila tudi moja nota dobrodelnosti v smislu glasbene obravnave za tiste, ki na stara leta izgubljajo spomin, kot so alzheimerjevi bolniki itd. Glasba kot spomin ostane zadnja. Ta projekt je nato prešel od popularnega smisla filmov in glasbe v nekaj veliko večjega. Nato smo organizirali turneje, ne zgolj po koncertnih dvoranah, ampak tudi po zavodih, kjer skrbijo za bolnike, ki imajo težave s spominom. To je bil res lep projekt. Še leta kasneje sem dobival sporočila od družin preminulih. Pisali so mi, da so svojci, preden so preminili, poslušali skladbo, na primer od Ennia Morriconeja. To je bil lep projekt, ki je prešel v humanitarno zadevo. Zato ga nadaljujem. 

Ste tudi raziskovalec. Kako ste se lotili raziskovanja Bacha? Nam lahko poveste kaj več o projektu »the well-tempered guitar«? 

Ko sem se posvetil doktoratu, ki sem ga opravljal v Los Angelesu, me je zelo zanimalo raziskovanje vzhodnjaške glasbe ter kako se ta aplicira na zahodnjaško strukturo. Vzhodnjaška glasba je zelo drugačna, velik del indonezijske, indijske in bližnjevzhodne glasbe bazira na t. i. mikrotonalnosti, ki bi ji lahko rekli note med notami. To ni lestvica z dvanajstimi notami, kot jo poznamo mi, temveč mnogo več. Tudi v zahodnjaški glasbi že stoletja poznamo načine uglaševanja, ki niso uglaševanje, ki ga sedaj tu uporabljamo, ampak imamo tudi dobro temperirani klavir od Bacha, pitagorejski sistem in druge sisteme, ki jih je veliko. Trenutno pač uporabljamo en sistem. To je pripeljalo do tega, da me je zanimalo, kako se sliši mojster stare glasbe, kakršen je Bach, če se kitara uglasi na drugačen način. Potem sem začel raziskovati: vzel sem kitaro, ki ima premične prečke, in izračunal, kako naj bo vsaka nota uglašena, in prišel do koncepta dobro uigrane kitare oziroma »the well-tempered guitar«. To se je pokazalo za izjemno privlačno, pa ne zgolj zaradi tega, ker poslušalci slišijo nekaj drugačnega, ampak to tudi vidijo, saj je taka kitara zanimiva na pogled, ker so prečke drugače nastavljene. Projekt Mak/Bach se je kar prijel, to je drugi CD, ki je sledil prvemu, ki sem ga poimenoval Makrotonal, pri katerem sem raziskoval kombinacijo moderne in stare glasbe in je posvečen izključno Bachu. Ta album je v izboru za nagrado grammy. 

Pri kateri založbi ste album izdali? 

To je majhna lokalna založba MicroFest Records, ki ima pa že veliko nagrad grammy. Niso kaka globalna sila, toda zelo dobro delajo. Posvečajo se mikrotonalni glasbi. 23. novembra, ko ste izvedeli za nominacijo, so čestitke prihajale z vsega sveta.

Kaj vam pomeni nominacija? 

Predvsem mi pomeni potrditev truda, ki sem ga vložil. Nagrada kot nagrada je vedno super. Mogoče bo to pomenilo premik v karieri v pozitivno smer. Če se osredotočimo zgolj na klasično glasbo, je največja stvar to, da je v morju albumov relativno podobnega značaja, ki nastanejo vsako leto, ta projekt nekoliko drugačen, saj ne gre izključno za še eno od izvedb nečesa, ampak ima dodano vrednost. To je potrditev, da se kreativnost razvija v pravo smer ter da se izplača z raziskovanjem ukvarjati tudi v bodoče. 

Albumu, za katerega ste nominirani, lahko prisluhnemo na platformi Spotify. Je praksa nalaganja glasbe na tovrstne platforme prisotna tudi pri klasičnih glasbenikih? 

Ja, pa ne samo na Spotify, ampak tudi na druge platforme, kot so Deezer, Pandora, YouTube, Amazon ... S stališča ustvarjalca glasbe opažam, da so takšne platforme privlačne za streaming, saj so lahko dober vir zaslužka. Za klasične glasbenike pa je taka platforma manj pomembna, ker je dobiček veliko manjši, če izvajalec ne izvaja izvirne glasbe. Mogoče te platforme ljubitelje klasične glasbe manj pritegnejo, saj smo nekoliko starejši in zato še vedno raje poslušamo CD. Ampak tudi to se spreminja, založbe danes nalagajo glasbo tudi na te platforme. Tudi ZKP RTV Slovenija jih nalaga. 

Še vedno spremljate slovensko glasbo? 

Ja, iz sfere popularne glasbe imam rad bolj rockerske skupine, kar se pa klasike tiče, sem neprestano v navezi z lokalno sceno in se vedno veselim nastopa na domačem trgu. 

Kdaj lahko pričakujemo vaš koncert pri nas? 

Letos sem igral v majhni cerkvici v sklopu kitarskega festivala v Postojni, prišlo je veliko poslušalcev in je bilo zelo lepo. Kakšen nastop letno je vedno dobrodošel. Dogovarjam se za nekaj špilov, ki jih bom izvedel poleti. Zaenkrat imam pomladno sezono pokrito s koncerti v ZDA. Poleti pa imam namen priti v Evropo. V prejšnji časih sem prišel nastopat vsake tri mesece. Se mi zdi, da so trenutno potovanja še vedno precej omejena, verjamem pa, da bodo poleti nastopi mogoči. 

Zahvaljujem se vam za pogovor.