24.05.2026

Druga godba 2026: Živa glasba

Začenja se 42. Mednarodni festival Druga godba, ki pod geslom »Živa glasba« ponuja pester program v vezenju transžanrskih in sodobnih odmevov raznorodnih glasbenih tradicij.

Luka Zagoričnik

Tiskovna konferenca festivala Druga godba v Cankarjevem domu.
Foto: © Luka T. Zagoričnik

Prihaja 42. edicija festivala Druga Godba, ki se bo odvijal med 25. In 30. majem na različnih lokacijah v Ljubljani, od Cankarjevega doma, CUK Kino Šiška, Vodnikove domačije, kluba Channel Zero in Kluba Gromka na Metelkovi, v Kinodvoru ter Lutkovnem gledališču Ljubljana, v Ravnah na Koroškem v okrilju programa Jazz Ravne,  ter v studiu Radia Prvi. Eden najbolj mednarodno renomiranih festivalov pri nas z dolgo tradicijo in izredno programsko kontinuiteto v regiji in širše nas bo tudi tokrat vtrl v barvito večžanrsko polje raznorodinih glasbenih tradicij, stilov, žanrov, hibridov, razpetih med domačo grudo, Staro celino in Sredozemljem, Skandinavijo, Afriko, med Madagaskar in Reunionom, z bogatim spremljevalnim programom, ki vključuje razstavo preteklih plakatov festivala, glasbeni dokumentarec, pogovore z nastopajočimi, glasbene delavnice, okrogle mize in progam za otroke. 

Organizatorji festivala Druga godba  progamsko načelo Živa glasba pospremijo z sugestivno vizualno podobo festivala s karnevalskostjo muzicirajočih okostnelih godcev ter z mislijo: »Letošnji festival odpira tudi prostor za kritični razmislek o prihodnosti glasbene industrije ter izpostavlja ranljivost glasbenic in glasbenikov, kar se zrcali tudi v njeni podobi. Iz nje izhaja večpomenski slogan Živa glasba, ki se duhovito navezuje na osrednji motiv ter hkrati poudarja zavezanost Zavoda Druga godba k izvirni in neodvisni avtorski glasbi ter njenemu predstavljanju v neponovljivi, neposredni, živi koncertni izkušnji.« Vsekakor gre za aktualen odmev na širše dogajanje v glasbeni krajini, ki preko novih tehnoloških mehanizmov ne spreminja zgolj navade poslušanja, distribucije in konzumiranja glasbe, temveč njene prezentacije in nenazadnje njenega ustvarjanja. Glasba, ujeta v industrijo zabave in zvezdniških modelov ter številnih klonov v nenehnem štancanju komercialnih proizvodov v hiperprodukciji ali v iskanju manjših tržnih niš (tudi v primeru sfere t.i. world music) je bila svostven simulaker že pred prihodom umetne inteligence, streaminga, socialnih omrežij, samogeneativnih principov ter orodij in algoritemske selekcije, prihod in razvoj umetne inteligence pa je to le še ojačal in prododal še več šuma v poplavi glabe, ki smo ji priča danes. Zato je pomembnost festivalov, kot je Druga godba še toliko večja, ne le zato, ker daje glasove periferijam, ki se težko vključijo v glavne tokove, ampak ker potencialno tvorijo nove tokove, povezave, ćanrske mutacije, nove scene in potencialne modele, ki se upirajo zahodni hegemoniji v glasbi. Obenem so to novi nosilci tradicij v njihovi živosti, v prenašanju, ohranjanju in ponovnem iznajdevanju. Zato »živa glasba«, glasba v stiku, na odru, v pogovoru in druženju, ki ga omogoča festivalska forma. Ta je iz leta v leto v polju »kriznega menedžmenta«, kot se je na tiskovni agenciji slikovito izrazil programski vodja festivala Bogdan Benigar, na predstavitvi programa pa so mu družbo delali še vodja založbe Glitterbeat Chris Eckman, direktor kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma Peter Baroš in Inti Šraj kot predstavnica zavoda Exodus, ki je pomemben partner festivala ob letošnjem fokusu na Senegal. Dileme radikalnih sprememb v glasbeni industriji in prihodu umetne inteligence vanjo ter o možnih alternativah bo nagovorila okrogla miza KAi ZDAi? z Luko Prinčičem iz založbe Kamizdat in našim cenjenim glasbenim kritikom Jašo Bužinelom ter moderatorjem Nikolo Sekulovićem (sreda, 27. 5.).

Festival pomembno premierno v naše kraje pripelje številne mednarodne izvajalce_ke, obenem pa izbrano predstavlja tudi domačo ustvarjalnost. Letos je to iT oziroma Irena Z. Tomažin s svojo novo ploščo Another Crying Game, ki jo bo 27. 5. v Cankarjevem domu predstavila s petčlansko zasedbo (poleg Irene še Andraž Mazi, Samo Kutin ter Jana Beltran in Vesna Godler iz zasedbe All Strings Detached).Na festivalu bo nastopil tudi duo Andrej Hrvatin in Žiga Golob, ki nas bosta s tolkali in kontrabasom popeljala v poliritmično in zvensko spektralno ambientalno zvočno krajino (30. 5. v Cankarjevem domu). V okrilju programa za otroke pa bo nastopil eden najbolj lucidnih glasov sodobne kantavtorske krajine Olfamož, multiinstrumentalist in vokalist Andrej Fon, ki je svoj hibrid med koncertom in glasbeno delavnico tipično zanj hudomušno in dvoumno poimenoval Za otroke gre (30.5. V Vodnikovi domačiji).

Mednarodni program nosi mednarodn vzpenjajoča ženska zasedba La Niña, ki jo vodi kantavtorica Carola Moccia, ki nas v neapeljskem narečju prezentnih vokalnih harmonij, udarnih poliritmij in sodobnh elektronskih zvokih pelje na križišča sodobnosti in tradicije. Ob njih bodo 28. 5. V Kinu Šiška nastopili novi varovanci založbe Glitterbeat, nizozemsko-indonezijska zasedba Nusantara Beat z opojno dozo psihedeličnega groovea. V polje mandiške giotske tradicije, mešane s sodobnimi žanrskimi odtenki rocka in jazza nas bo vpela zasedba Guitari Baro iz Malija in Gvineje, na nastopu, ki je koprodukcija festivala in cikla Sogodbe pa jim bodo družbo delali še norveški Reolô v spoju afriške godbe z norveško folk tradicijo, rockom in jazzovskimi finesami. Da ne bo zmanjkalo doze fada, bo poskrbela nova portugalska zvezdnica Gisela João. V fokusu letošnjega festivala je Senegal. Predstavila se bo zasedba Orkester Jigeen Ñi, v okrilju fokusa bo potekala tudi glasbeno plesna delavnica Sabar pod vodstvom Sophie ‘Sabar’ ter gledališko-glasbena predstava Volk v ovčji preobleki. Za krepko dozo sodobne elektronske plesne glasbe, začinjene z lomljenimi tradicionalnimi ritmi pa bo poskrbel AMMAR 808

42. edicija festivala Druga godba torej ponuja več izvrstnih razlogov, da vstopite v svet različnih godbenih tradicij, ki vam jih algoritmi redko ponudijo. Zato se odločite za živo glasbo. Več o programu Druge godbe najdete TUKAJ.