10.06.2019

Festival glasbenega filma Naj se rola

V Kinu Dvor v Ljubljani bo med 13 in 15. junijem prvič potekal festival glasbenega filma Naj se rola, koprodukcija med Iniciativo in Kino Dvorom ki pod geslom »dobre zgodbe dobro zvenijo« k nam prinaša deste celovečernih glasbenih dokumentarcev in en igrani film.

Luka T. Zagoričnik

Naj se rola

V Kindvoru v Ljubljani bo med 13. in 15. junijem prvič potekal festival glasbenega filma Naj se rola, koprodukcija med Iniciativo in Kinodvorom, ki pod geslom »dobre zgodbe dobro zvenijo« k nam prinaša deset celovečernih glasbenih dokumentarcev in en igrani film, ki bodo vsi doživeli premierne uprizoritve pri nas. Filmi so vključeni v tri vsebinske sklope: Zid, Anatomija zabave in Barve glasbe. Uvod v festival bo pripadel filmu Svoboda in rock režiserja Jima Browna, ki skozi rock’n’roll kot nosilca zahodnih vrednot (tudi potrošniških) preizprašuje koncepte svobode v nekdanji Sovjetski zvezi in njen padec. Nadaljevala ga bo zgodba o znamenitem berlinskem studiu Hansa, v katerem so svoje prelomne albume snemali David Bowie, Iggy Pop, U2 idr. Film Mika Nicholsa nas bo popeljal v čas med letoma 1976 in 1990. V nedrje edinega rock kluba v Sovjetski zvezi nas bo skozi ljubezenski trikotnik vpeljal igrani film Leto Kirilla Serebrennikova. Prikazana bo tudi fascinantna štorija o koncertu Brucea Dickinsona, pevca legendarne metal zasedbe Iron Maiden, v obleganem Sarajevu leta 1994, ki ga je v dokumentarcu Kriči, Sarajevo! obnovil režiser Tarik Hodžić. Režiser bo prisoten na festivalu, Dickinson pa je letos postal častni občan Sarajeva. V anatomijo organizacijskih principov koncertne karavane bo zarezal ameriški dokumentarec Šov mora biti: Legendarni organizatorji rock koncertov Molly Bernstein in Philipa Dolina, v jedro francoskega vala elektronske plesne glasbe, t. i. francoskega housa, pa nas bo popeljal dokumentarec Francoski valovi Juliana Starka. S plesno omamo, hedonizmom in opolnomočenjem različnih družbenih skupin nas bo seznanil dokumentarec o slavnem njujorškem klubu Studio 54 režiserja Matta Tyrnauerja. Pogled v nedrje jazza in njegove korenine nam bo odstrl dokumentarec Črni Indijanci, nato se bo zgodba o jazzu nadaljevala z dokumentarcem Sophie Huber o legendarni jazzovski založbi Blue Note (Blue note: onkraj not). V New York nas bo peljal intimni portret male prodajalnice kitar, v katero so ali še zahajajo Lou Reed, Jim Jarmusch, Bob Dylan in Patti Smith. Festival bodo oplemenitili pogovori tako v živo kot posneti ter zabava, vtrta v sam program. Obenem festival ponuja dodatek, in sicer film John Zorn 2010–2016 znanega francoskega igralca in režiserja Mathieuja Almarica. Kot je jasno iz naslova, gre za film o njujorškem pihalcu, improvizatorju, skladatelju, založniku in organizatorju Johnu Zornu, ki bo eden glavnih protagonistov letošnjega Ljubljana jazz festivala. Film bo v sodelovanju s festivalom in gostovanjem režiserja prikazan 18. junija.

Program festivala si lahko ogledate TUKAJ. O prvem mednarodnem festivalu glasbenega filma smo se pogovarjali z njegovim iniciatorjem in programskim sovodjem Terensom Štaderjem.

Kje vidiš mesto pričujočega festivala v že obstoječi krajini festivalov dokumentarnega filma, med drugim tudi glasbenih dokumentarcev pri nas in v širši regiji?

Glasba in film gresta skupaj zelo dobro, popkovno sta povezana. Vsebinsko profiliranih festivalov s tako jasno opredeljeno identiteto, kot jo ima Naj se rola, ni veliko. Zdi se mi, da z vsebino, ki smo jo letos pripravili – filmi, mednarodnimi gosti, posnetimi intervjuji z vsemi režiserji razen enega, nenapovedanimi dodatki in žurom pod odprtim nebom do zgodnjih jutranjih ur –, lepo dopolnjujemo kulturno ponudbo v prestolnici in državi. Širše v regiji obstajajo vsebinsko podobni festivali na Hrvaškem in še kakšen v Evropi ter drugod po svetu; pa vendar, koncept festivala Naj se rola je glasbeni film, torej ne le dokumentarni, temveč preprosto film, ki ima v svojem jedru in srcu glasbo. Zasnova festivala je hkrati svobodnejša in širša od mnogih drugih filmskih festivalov, ki obravnavajo glasbo. Ekipa je za zdaj opravila svoje, čakamo na aktivni odziv občinstva, ki bo filme prišel pogledat, in odziv javnosti, da povedo, če nam dajo mesto v kulturni ponudbi in nam s tem omogočijo razvoj. Želim si, da se najdemo na podobni frekvenci.

V zadnjem desetletju smo priče porastu glasbenih dokumentarcev, a njihova osnovna forma ostaja ista. Kje vidiš razvoj glasbenih dokumentarcev danes?

Glasbene filme lahko razdelimo v grobem na pet oziroma šest sklopov: igrane filme, ki so lahko biografski ali povsem fikcijski, biografske dokumentarce, filme o glasbenih pojavih, zapise s turnej in koncertne filme. Vsi ti obstajajo že desetletja, se je pa zadnje čase zaradi demokratizacije produkcijskih orodij, povečanja medijskih kanalov, večjega povpraševanja s strani prikazovalcev in konzumentov obseg produkcije tako dokumentarcev kot igranih glasbenih filmov povečal. To je super tudi zato, ker je v teh filmih malo nasilja in emocije strahu. Povečanje obsega produkcije je eden izmed razlogov, zakaj sem videl priložnost v tem, da začnemo s festivalom Naj se rola. Na splošno pa video zapis podpira glasbeno izražanje in je za avtorje in izvajalce pomemben, saj tako glasba pride do poslušalcev. Obenem glasba navdihuje vse nas, tudi filmske ustvarjalce, ki jih zgodbe o glasbi in okoli nje zanimajo toliko, da jih želijo deliti z drugimi. Nekateri veliki glasbeni umetniki imajo kar nekaj filmov o svojem ustvarjanju, denimo Dylan, Stonesi, Beatlesi … Z glasbo film oživi, film pa daje glasbi dodatno tkivo. Tudi pri nas je produkcija živahna. Letos sicer v času snovanja programa ni bilo domačega filma, ki bi lahko imel premiero na inavguralni ediciji. Morda naslednje leto. 

Festival ima tri programske sklope, prikazal bo deset dokumentarcev in en igrani film, priče bomo pogovorom z ustvarjalci. Obenem se vpenja v širše glasbeno okolje v Ljubljani, denimo s sodelovanjem z ljubljanskim jazzovskim festivalom. Kako ste zasnovali program in kje so stičišča in samosvoje linije treh programskih sklopov?

Smernice so bile nabor svežih, novih filmov, velike zgodbe, ki jih je treba videti in slišati, tematska raznolikost, komunikativnost z občinstvom, relevantnost v danem trenutku, vznemirljiv program, pri katerem je enostavno pogledati več filmov zaporedno. S Koenom Van Daelom sva se pri teh kriterijih brez širokih debat brezhibno razumela in ujela. Zdi se mi, da sva naredila program, ki je transgeneracijski, svetovljanski, v njem ni mašil. Na podlagi pohval s strani režiserjev filmov, ki jih predstavljamo, gre za program, ki bi ga v veselje radovednih ljubiteljev kulture lahko zavrteli v katerikoli metropoli. 

Eden izmed namenov glasbe je, da povezuje ljudi in sega čez meje. Festival Naj se rola sledi glasbi, zato smo odprti za sodelovanja, za katera menimo, da so dobra za vse strani v procesu menjave. Sodelovanje z Ljubljana jazz festivalom je nastalo iz preproste izmenjave sporočil z Bogdanom Benigarjem; in zakuhal se je bonus track z Zornom in Amalricom

Oblikovanje programa v tri sklope je nastalo iz miselnega procesa pri oblikovanju programa v uredniško in vsebinsko bogato, koherentno  celoto, ki obiskovalca festivala emocionalno in intelektualno nagrajuje. Tridelna zgodba o vzrokih, okoliščinah in posledicah padca berlinskega zidu se je ponudila sama od sebe, le prepoznati jo je bilo treba, druga dva skupna imenovalca Anatomije zabave, ki je analitična, in sklopa Barve glasbe, ki je bolj duhoven in filozofski, sta manj očitna. Naj se rola ima nepretenciozen, lahkoten značaj, ki ga bo občinstvo, tako upam, prepoznalo. Začenjamo s politiko, zaključujemo z ljubeznijo in dodajamo ustvarjalni hrup. Kot poje Jagger, smo pripravili čisti »gas« oziroma po naše »šus«, tridnevno intelektualno, infotainment dogodivščino, v kateri ni mašil, je pa en bonus track. 

To je prva edicija festivala, razmišljate že o naslednjih?

Že zdaj imamo na seznamu vsaj ducat filmov, ki so že realizirani ali so v produkciji in bi jih lahko obravnavali za program festivala Naj se rola Vol. 2. Vsekakor imamo dovolj idej za razvoj festivala, vendar ni vse odvisno od nas. Naslednja edicija je odvisna najprej od občinstva, na katerem je, da nas letos potrdi in sprejme, potem od medijev, ki bodo s poročanjem prispevali k temu, kako bo festival sprejet, ter nenazadnje od podpornikov: Mestne občine Ljubljana, Slovenskih železnic, A1 Slovenija, Veleposlaništva Združenih držav Amerike, Veleposlaništva Švice, Francoskega inštituta v Sloveniji idr., ki so spontano in pristno podprli festival v njegovi prvi ediciji. Vsem se prijazno zahvaljujem. Glasba in filmi bodo tu tudi v prihodnje. Delamo s ciljem, da jim bo festival Naj se rola sledil.