Festival zvočnih sprehodov

V Ljubljani, Cerknici in Kranju se med 10. septembrom in 10. oktobrom odvija prvi Sound Walk City · prelude festival. Festival zvočnih sprehodov (sound walks) na različne lokacije prinaša dela domačih in tujih avtoric in avtorjev, ki se ukvarjajo s to hibridno formo. Postavimo jo lahko v kontekst zvočne umetnosti, okoljske umetnosti, zvočne ekologije, zvočnih študij, performativne umetnosti, psihogeografije, večmedijske umetnosti in pogosto tudi v polje terenskih posnetkov (field recordings), zvočnih krajin in elektroakustične glasbe. Forma spodbuja umestitev v okolje s hojo in aktivnim poslušanjem, preko katerega zvočno mapiramo prostor. Pri tem gre lahko za povsem fizično umestitev v polje slišnega, za prekrivanje in dislokacijo, za grajenje in koreografiranje hoje, za vzpostavljanje določene pripovedi in zgodbe, in sicer s pomočjo tehnologije (slušalke, geolokacijska tehnologija, FM oddajniki, video, prenosni telefoni …) ali pa brez. Med pionirje forme štejemo avstralsko zvočno umetnico Hildegard Westerkamp, japonskega kolega Akia Suzukija in druge, ki kreirajo zvočne sprehode kot neposredno izkušnjo akustičnega zvočnega okolja v ruralnem ali urbanem okolju. V urbano okolje nas z Električnimi sprehodi, na katerih po indukcijskih slušalkah poslušamo sicer neslišna elektromagnetna valovanja iz okolja, že leta vpenja nemška zvočna umetnica Christina Kubisch. 

Pri nas nad to formo v zadnjih letih skrbi Zavod Cona. Brane Zorman in Irena Pivka sta jih ustvarila kar nekaj, najbolj aktualna sta geolokacijski večmedijski performans ob železniških tirih po degradiranem mestnem področju Ljubljane z imenom Peskovnik ter predstava Zemljanka Gaja, ki si s pomočjo zvoka, hoje in vključevanja prostora prizadeva za senzibilizacijo mladih in udejstvovanje na prostem. Oba sta tudi del festivalskega programa. Pivka in Zorman sta ob pobudi platforme walk · listen · create v sodelovanju z mednarodnim projektom Acoustic Commons ter širši navezavi na mednarodni festival ustvarila svojstven preludij, prvo edicijo festivala, prilagojeno in umeščeno v omejenost aktualnega pandemičnega časa. Zato se bo festival izvajal na fizičnih lokacijah ter spletnih in hibridnih okolij. Ker gre za neposredno umeščenost v okolje in njegovo zvočnost, ta dela predvsem v času poglobljene ekološke krize izdatno tematizirajo akustično ekologijo, in sicer s hojo kot umetniško prakso. Prva edicija nas kot preludij šele seznanja s formo zvočnega sprehoda, njenimi raznolikimi praksami in načini posredovanja, a ne brez zagat. Kot je dejala Irena Pivka: »Sam zvok je v angleščini termin, ki se ga pozna in je OK, zame pa je problem, da smo ga (sound walk, op. a.) prevedli v zvočni sprehod, in mislim, da moramo tudi na tem še delati. Zaradi tega, ker je sprehod mišljen kot neka malomeščanska aktivnost. To ima neko zgodovinsko ozadje in nek umetniški razvoj, ki je zaradi geolokacijskih orodij mnogo bolj dosegljiv in se res razvija. Ta festival smo vsi skupaj razumeli kot potencial izzivov, ki jih je treba še umestiti, od terminologije do samih del.« Forma zvočnega sprehoda je pri nas bolj zaživela tudi zaradi zagatnih časov, ki nas silijo v zapiranje, med drugim galerije Steklenik, zato se je več avtorskih del, namenjenih osemkanalni zvočni postaviti v rastlinjaku, preoblikovalo v zvočni sprehod v Tivoliju. S tem gre pri formi zvočnega sprehoda pogosto za prenos ene forme v drugo (recimo elektroakustične kompozicije ali terenskih posnetkov, ki izhajajo iz drugega okolja), za svojstveno tehnološko posredovano mediacijo, ki naravno okolje splete s tehnološko posredovanim vsakdanom. V Preludiju se tako vzpostavljajo šele temeljna vprašanja zvočnega sprehoda kot umetniške forme, ki se bodo razreševala in z različnimi izpeljavami osmišljala v načrtovanih nadaljnjih edicijah festivala. Tokratni  festival zaradi razmer na žalost ne more ponuditi vsega, kar bi lahko in je bilo zamišljeno, že na primer izdatnejše mednarodne udeležbe ne, saj ta zahteva naročilo del, umetniško rezidenco, daljše raziskovanje določenega območja in seveda bivanje umetnika v njem.

Gostja festivala je norveška umetnica Anne Cecilie Lie, ki bo predstavila (dis)ollutions, delo, ki je bilo prvotno namenjeno večkanalni postavitvi v Stekleniku, zdaj pa bo izvedeno v obliki zvočnega sprehoda (18. september in 5. oktober) v parku Tivoli. Svoje preteklo delo Črne kaplje bo v zvočni sprehod na Špici ob Ljubljanici pretvorila Robertina Šebjanič (19. september) in v njem povezala zvočne odmeve vode iz kraških jam z rečnim okoljem na površju. Anja Podreka bo v Layerjevi hiši v Kranju predstavila Mapiranje spominov (29. september), Projekt Pitch pa nas vabi na Zeleno turo s kolesom (10. oktober). Prvi je zasnovan kot interaktivni sprehod, ki temelji na intervjujih z lokalnimi prebivalci, poznavalci reke Save, preučevanju razvoja mesta okoli nje in raziskovanju Majdičevega loga, ponuja pa svojstveno motrenje pretočnosti zgodovine in spominov. Pri drugem gre za spoznavanje Ljubljane iz ekološkega vidika. S pomočjo aplikacije Dérive app bo na festivalu potekala delavnica (25. september), na kateri bodo Anja Podreka, Michael Kwet ter Cecilia Quiles in John Wild predstavili koncepte in zgodovino situacionistov, denimo koncepta dérive in psihogeografije. Delavnico bo moderiral Babak Fakhamzadeh. Celodnevna hibridna delavnica bo potekala na spletu in v živo, se pravi na kraju samem in na daljavo. Jasmina Založnik bo imela 28. septembra predavanje Pobeg iz razširjene realnosti, kjer bo razširila teze iz istoimenske knjižice, ki jo lahko preberete tudi v digitalni ediciji (TUKAJ). V njej umetniško formo zvočnega sprehoda motri kot eno od potencialnih izhodov iz današnje negibnosti telesa, iz pospešene realnosti, primeža virtualnosti. Radio Cona je v našem domačem prostoru središče ustvarjanj v polju radijske umetnosti (radio art), zato bo nekatera dela s festivala posredoval po radijskih valovih. V oddaji Umetnost zvočnih sprehodov bo dela mednarodnih umetnikov in umetnic na valovih Programa ARS predstavila sodelavka Cone, Katarina Radaljac (28. september). Na večino dogodkov se morate prijaviti; organizatorji prijave zbirajo na info@cona.org, art@layer.si in na spletni strani walk · listen · create. 

Prijavite se in se sprehodite po zvočnosti različnih okolij in umetniških form, s pomočjo katerih lahko začnemo drugače poslušati in motriti svet okoli sebe. Upajmo le na dobro vreme in na obdobje brez novih zaostritev ukrepov in zaklepov. Celoten program festivala najdete TUKAJ.