Festivalska dobrodošlica romantikom

Neonski napis. Žive, nezgrešljive rumene črke na črni podlagi. In napis: »Romantiki, dobrodošli.« Tako se v devetnajsto izvedbo podaja Festival Maribor (15.–27. september), naslonjen na 62-letno septembrsko tradicijo klasične glasbe v Mariboru. »Tokrat mogoče malo drugače, z malo drugačnim uvodom: v teh turbulentnih časih vas skušamo popeljati nekam drugam,« je na novinarski konferenci pred začetkom Festivala Maribor 2026 dejal direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, ko je uvodoma napovedoval nastope priznanih glasbenikov Marie Ioudenitch, Tima Posnerja in Emme Wernig. »Skušamo spomniti, da v življenju še obstaja romantika – in še marsikaj, kar bomo dokazovali v prihodnjih štirinajstih dnevih.« 

Barbara Švrljuga Hergovich, voditeljica programa klasične glasbe v Narodnem domu, je ob predstavitvi programa poudarila, da je večkrat preverila podatek, da bo dvanajst dogodkov potekalo na kar desetih različnih prizoriščih. Festival Maribor je, kot je poudarila, še naprej enkratna festivalska platforma v slovenskem merilu: »Deluje pod kuratorskim vodstvom in preizprašuje tradicionalne koncertne forme in ustaljene načine poslušanja klasične glasbe.« In kako bo to storil festival letos? »S svojo zagledanostjo v razburkani notranji svet posameznika 19. stoletje deluje kot nemirni najstnik kulturno-umetniške zgodovine.«

Če bi muha vedela, kakšen je med ... 

Ponovno je umetniški vodja Mate Bekavac, ki se je po zapoditvi v zgodovino Maribora in pretresanju časa letos lotil romantike in se posvetil odnosu glasbe, poslušalca in poslušanja. »Zelo drzno se je lotil tematike, ki lahko deluje površno na prvi pogled, gre pa za odkrivanje globokih plasti, kar sicer na hitro odpravimo kot romantiko,« je proces opisala Barbara Švrljuga Hergovich. Na vsebinsko iskrivi novinarski konferenci je Maja Pirš, ki je zadolžena za pisanje besedil programa, v katerih »poskuša z branjem med vrsticami ujeti tok misli umetnikov«, ponudila nekaj izhodišč prav za Bekavca. Najbolj očiten je plakat z neonskim napisom. »Vsaj jaz sem ga brala kot bare iz mest, ki vabijo osamljene duše, da se predajo drugačnim mislim in občutkom. Pa hkrati se ti narišejo barske podobe iz filmov, kot je Paris, Texas. Je to morda celo 'honey trap' za tiste, ki mislijo, da klasika ni zanje?« Bekavac se je namuznil in dal odgovor: »Uh, Maja mi je nastavila zdaj past, da sem se spomnil izreka: če bi muha vedela, kako sladek in dober je med, ne bi jedla dreka. Morda nenavaden začetek za tako ugledno prireditev, ampak v tem se najde marsikaj. Nudimo program tako za redne obiskovalce kot za tiste, ki jih klasika še ni nagovorila. S klasiko je lahko tako kot z ribo: če nisi odraščal ob morju in si dobil hladno ribo, je ne boš več jedel. Zato smo tukaj mi, da nudimo priložnost.« 

Kolesarji, bikerji, romantiki – dobrodošli

Od kod naslov Romantiki, dobrodošli? »Pri meni je bila bolj neumetniška povezava: pred leti mi je v hribih počila guma na kolesu, porinil sem ga do prvega bara, kjer je pisalo 'bikers welcome'. Če greš za podobo, ki je za koga morda odbijajoča, noter nato najdeš ljudi, ki imajo radi svobodo in avanturo. Danes ima romantika stereotipno podobo nežnih občutkov, film, sveča, večerja. Ampak to je le en majhen del romantike, ki ga bomo osvetlili, obstaja pa še drug, ki se ukvarja s senčno platjo. Romantika pripelje človeka pred izbiro med tem, kar mora, in tistim, kar čuti. Romantiki imajo pogum, zato so občutki v ospredju izbire med srcem in dolžnostjo. Romantiki s(m)o zato na neki način izdajalci.« 

Tak koncert je, denimo, Usodna privlačnost Leoša Janáčka do Kamile Stösslove, ki govori o gospodu, ki se je v pozni starosti na smrt zaljubil v pol mlajšo žensko, oba sta ostala poročena, toda kljub temu je, kot je izpostavil Bekavac, skladatelj doživel najbolj kreativno obdobje.

Od uvodnega Flirta do Romantičnega derbija 

Program bo zajel več plati in obdobij: od osvobajanja romantike v okviru klasicizma preko barvitosti orkestrskega razkošja do prehoda v modernizem, ko se pojavijo disonance, redukcije in druge zvočne barve. Romantika torej brez zardevanja in zadržkov in pravil. 

Neonskemu plakatu primerno udaren je naslov Flirt za otvoritveni koncert (15. september, Dvorana Union) z Orkestrom MB Banda, ki bo spomnil, kako so filmski režiserji odkrili to, kar so pred njimi že romantični skladatelji. Kako pod kožo zleze klasična glasba: vse od Vivaldija, Mahlerja prek Morriconeja in Gerswhina do Bojana Adamiča in Boruta Lesjaka. Koncert, kjer se ne bo mogoče odločiti, ali film zapeljuje glasbo ali obratno. Sledil bo koncert Muza in pesnik (15. september, SNG Maribor) s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, kjer bo med drugim odigrana Svečana uvertura za orkester Lucijana Marije Škerjanca. Festival se nato vrača v Malečnik, kjer bodo v Župniji sv. Petra najprej na predvečeru s kulinariko »zaigrali na vse čute«, na koncertu Čisto (18. september, Marijina romarska cerkev na Gorci) pa se bodo že poznale razpoke dunajskega leska Beethovnega Septeta in Schubertovega Okteta. Festival bo zavil tudi v kletne prostore, in sicer s Kameleonskim poljubom (19. september, Klub KGB) z nenavadno zasedbo The Erlkings s povezavo kitare, violončela, tube in tolkal in repertoarjem Schuberta ter v Vinagovo klet s koncertom Zbogom, Dunaj, servus, Hollywood (23. september), ko se bomo spraševali, ali se je romantika zares končala z 20. stoletjem, in nam bo nakazano, da romantika ni ne umrla ne izginila, le oder je zamenjala. Posebna bo Usodna privlačnost v Umetnostni galeriji Maribor (21. september) z godalnim kvartetom in pripovedovalcem Davorjem Hergo, ko se bo program naslonil na neizpolnjeno, a večno ljubezen. Festival bo ponudil tudi Viharno trojico (24. september), Ženski vokalni ansambel GLAS bo pel Z Balkana z ljubeznijo (26. september, Minoritska cerkev), veliki finale pa bo Romantični derbi (27. september). 

Znova bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši v koncertnem ciklu Festival Maribor med otroki z matinejo V naročju pesmi (19. september, Pokrajinski muzej Maribor) ter dogodkom Karneval. In dinozavri! (22. september, Dvorana Union).