26.10.2024
Glasba mladih po letu 1945 – Jeunesse musicale
O mednarodnem simpoziju na temo Glasba mladih po letu 1945 – Jeunesse musicale v organizaciji Akademije za glasbo in Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Akademija za glasbo in Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta med 10. in 11. oktobrom letos družno pripravila mednarodni simpozij na temo Glasba mladih po letu 1945 – Jeunesse musicale. Potekal je v palači Kazine in se zaokrožil v slavnostni dvorani Julija Betetta s koncertom slovenskih del v izvedbi študentov glasbene akademije. Tematika izhaja iz znanstvenoraziskovalnega projekta Filozofske fakultete z naslovom Glasba mladih po letu 1945 in Glasbena mladina Slovenije, ki je potekal med letoma 2022 in 2024 s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Vodja projekta je bil prof. dr. Leon Stefanija, med sodelujočimi pa so bili raziskovalci več fakultet ljubljanske univerze: Filozofske fakultete, Akademije za glasbo, Fakultete za družbene vede in Fakultete za računalništvo in informatiko ter Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC SAZU.
Izkazalo se je, da je tematika vabljiva za raziskovalce različnih ved in strok in bi jo veljalo razširiti na geografski prostor nekdanje Jugoslavije, s katerim smo Slovenci do leta 1991 delili politiko glasbe mladih. Prav tako so se odpirala vprašanja, kako se v odnosu do družbenih sprememb razvija evropska glasba mladih od konca druge svetovne vojne do sedanjosti, in sicer tako pri nas kot v sosednjih deželah. Za zaključek projekta je bila izvedena javna predstavitev izsledkov sodelujočih v projektu, skladno s tematiko pa so se vabilu odzvali tudi proučevalci drugih držav. Referenti so razmišljali in poročali o svojih ugotovitvah o glasbi mladih v Evropi nekoč in danes, o glasbenih praksah »baby boom« in naslednjih generacij, o glasbenem izobraževanju mladih, medijskih vplivih in odmevih ter nenazadnje o konceptih in zgodovini otroške in mladinske glasbe v Evropi. Plenarna govornika sta bila Ivana Vesić z Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti (Escaping the darkness of subalternity: Musical Youth of Yugoslavia 1954–1991 and the socialist cultural reforms) in Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (Music, Youth and Musical Youth in Slovenia during Socialism and After). Akademija za glasbo je poskrbela za organizacijo in tehnično podporo, za kar je bila odgovorna prof. dr. Karolina Šantl Zupan kot prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost te akademije, pri zasnovi simpozija ter pripravi glasbenih nastopov in koncerta pa je sodelovala prof. dr. Darja Koter kot vodja Katedre za zgodovino glasbe na akademiji. Prireditev ni bila le miselne in govorne narave, od uvoda do zaključka je bila pospremljena z živo glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic, ki so bili mladi po letu 1945 (Uroš Krek, Primož Ramovš, Lojze Lebič), avtorjev srednje generacije (Urška Pompe, Aleksandra Naumovski Potisk, Črt Sojar Voglar) in mlajših, vključno z alumni in študenti kompozicije na Akademiji za glasbo (Anže Rozman, Tilen Slakan, Klara Mlakar, Jošt Juhant in Maj Brinovec).
Koncertni spored je bil skladno z raznolikimi glasbenimi praksami, ki so se razvile in odvile v zadnjih desetletjih, oblikovan kot kalejdoskop različnih žanrov, glasbenih barv, estetik, kompozicijskih tehnik, oblik, komornih zasedb in solističnih izvajanj. Nenazadnje je predstavljal generacije uveljavljenih in obetajočih umetniških imen, ki potrjujejo, da je slovenska glasba mladih polna navdiha, izvirnih kompozicijskih vrlin in odzivov na sedanjost, poleg tega pa z občutljivostjo zre v prihodnost. Izvajalci, študentje vseh umetniških oddelkov akademije (Mile Đurđević, harmonika, Five Brass, Pihalni sekstet Sonus Ventis, Maj Brinovec, saksofon, Brina Vuković, mezzosopran, Dora Dresler, klavir, Iza Štih, flavta, Kvartet flavt Inuaria, Peter Barbo in Marie Tuhtan klavir solo, klavirski trio Trn, Karin Zuza, orgle, Teja Udovič Kovačič, orgle), so se izkazali s poglobljeno tehnično dovršenostjo, zrelimi in izvirnimi interpretacijami ter prefinjenim odnosom do sodobnih glasbenih praks. Dvorano Julija Betetta je napolnil val navdihujoče glasbe, ki ji je občinstvo namenilo velik poklon.