Glasba v črkah: Ivan Grbec

Pisec knjige Andrej Makor (1987) je sicer precej bolj poznan kot pevec solist in skladatelj, ki je za svoje glasbeno udejstvovanje prejel že veliko priznanj in prestižnih nagrad doma in v tujini. Kot komponist sodeluje z različnimi zborovskimi sestavi in orkestri. Leta 2016 mu je JSKD podelil Zlati znak za vrhunske in izstopajoče dosežke na področju umetnosti. Knjiga Ivan Grbec: pozabljeni profesor je nastala iz diplomske naloge, s katero je avtor diplomiral na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani.

Knjiga je razdeljena na tri sklope. V prvem avtor opiše politične in kulturne razmere na Tržaškem ter delovanje slovenskih glasbenih institucij v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja na Tržaškem. Drugi del je posvečen življenju in delu Ivana Grbca, tretji, najobširnejši, pa se posveča njegovemu glasbenemu opusu.

Ivan Grbec se je rodil v Škednju pri Trstu v kmečki družini leta 1889, pri devetih letih pa je začel igrati violino. V letih 1910-1914 se je učil harmonije, kontrapunkta, fuge in analize oblik po Riemannovi metodi z učiteljem Alojzijem Sancinom in, nato do leta 1927, s skladateljem Antoniem Smareglia. Vojna je prekinila študije, vendar je nadaljeval z glasbenim udejstvovanjem. Najverjetneje je s skladateljevanjem pričel med obdobjem prve svetovne vojne: njegov najstarejši rokopis sega v februar 1916. Tega leta je bila v Narodnem domu uprizorjena "otroška opera" z zborom v treh dejanjih V kraljestvu palčkov, enostavna glasbena pravljica, ki pa v sebi skriva očitno satiro proti avstro-ogrski avtokraciji. Grbec je dokončal glasbeni del, medtem ko je za besedilo poskrbel Josip Ribičič. To je bil zelo odmeven dogodek, ne samo, ker se je to zgodilo v vojnem obdobju, vendar tudi, ker je naenkrat sodelovalo štirideset otrok na odru. Predstava je imela izjemn uspeh, je imela štiri ponovitve in so jo uprizorili tudi v Ljubljani. 

Po drugis svetovni voljni je izrazito je pomagal tržaškemu radiu in je napisal več del s pesniki in po navdihu njihovih poezij (France Prešeren, Oton Župančič, Karel Destovnik-Kajuh, Srečko Kosovel). Leta 1954 se je upokojil. Istega leta je izdal glasbeno zbirko in ustanovil otroško revijo Galeb, ki izhaja v Trstu še danes, in jo vodil vse do smrti. S komponiranjem je nadaljeval vse do svojih poznih let, ko se je ukvarjal tudi s sakralnimi temi. Veliko let se je ukvarjal s kantato za bariton in orkester Mornar, ki je bila po njegovem mnenju višek celega opusa.

Grbčev opus obsega skupno 35 samospevov, 11 skladb za klavir, 117 skladb za zboro (med katerimi 82 za otroški zbor), 6 otroških oper ter 4 kantate.