Glasbena doživetja od Schuberta do srednjeveških sag

Najstarejšemu festivalu stare glasbe pri nas, Festivalu Radovljica, manjka eno leto do 30. jubileja. Letos se bodo na njem z desetimi koncerti predstavili domači izvajalci ter glasbeniki iz Nemčije, Velike Britanije, Finske, Francije, Švedske, Italije in Španije. Razen enega koncerta bodo vsi v Radovljici, s pričetkom ob 20. uri. (Obiskovalcem je na voljo tudi brezplačni avtobus iz Ljubljane, Kranja ali Radovljice.)

Na prvem koncertu, ki bo pripadel nemški moški vokalni skupini Singphoniker, bodo ob spremljavi zgodovinskega klavirja zazveneli Štirje elementi v večglasnih pesmih Franza Schuberta (6. 8.). Skupina slovi po pretanjenih in izraznih izvedbah, zato bomo duha Schubertovih samospevov v drugačni preobleki lahko našli tudi pri njih.

Italijanski instrumentalni ansambel Zefiro (13. 8.) prihaja v Radovljico kot pihalni sekstet. Predstavil se bo z glasbo avstrijskih in nemških mojstrov 18. stoletja – obdobja baroka in klasicizma. Dela slovečih imen bodo razkrila raznolik spekter ustvarjalnosti za zanimivo zasedbo, ki jo sestavljajo dve oboi, dva fagota in dva roga.

Koncert Zmagoslavje Apolona (8. 8.) je posvečen glasbi drugega časa in drugačnih glasbenih tradicij, in sicer sintezi francoskega in italijanskega glasbenega sloga, za katero se je v prvih desetletjih 18. stoletja zavzemal tudi francoski skladatelj Couperin. To glasbo bosta na koncertu predstavila Mateja Bajt na kljunasti flavti ter Egon Mihajlović na čembalu.

Glasba francoskega baroka navdihuje tudi koncert v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, v kateri se nahajajo odlične orgle. Projekt organista Yvesa Rechsteinerja in tolkalista Henri-Charlesa Cageta iz Francije se imenuje Les Sauvages (19. 8.) in poskuša s transkripcijami Rameaujevih plesnih skladb in arij poustvariti njihovo zvočno podobo. Gre za iskanje izgubljenega Rameauja, čigar niti ene orgelske skladbe ne poznamo. Drugačne, a vendarle iz baroka izhajajoče tradicije raziskuje intrigantno vprašanje, kako bi zvenel Bach po švedsko (10. 8.). Odgovor ponuja koncert, ki bo predstavil skladbe leipziškega kantorja v okolju švedske ljudske glasbe. Izvajalca Lisa Rydberg na violini in Gunnar Idenstam na harmoniju slovita po predanih in iskrenih izvedbah.

Več kot apokalipso (9. 8.) obljublja ansambel Black Narcissus z mednarodno zasedbo. Po nenavadnih in doživetih interpretacijah sloveči pevec in igralec Ian Honeyman bo skupaj z instrumentalisti naslikal podobe apokalipse v očeh puritanske Anglije 17. stoletja: grozeče prizore, pa tudi podobe nebes in ljubezni.

Glasbo skladateljev, ki so bili povezani z Veliko Britanijo in so sloveli po pretanjenem čutu za vokalno ustvarjanje, bosta na koncertu Great Britain (12. 8.) izvedla eden vodilnih svetovnih kontratenoristov James Bowman in pianist Andrew Plant. Bowmanov nastop, ki je svojo kariero začel prav po »britansko«, to je v sodelovanju z velikim Brittnom, bo posebno doživetje. Še dlje v glasbeno preteklost se bo odpravil ansambel Canto Coronato iz Španije. Koncert Mediterraneum (20. 8.) bo na podlagi znamenitih kodeksov predstavil glasbo, ki so jo poslušali plemiči v mediteranskih središčih: na otoku Cipru, v Italiji ter v aragonskem in neapeljskem kraljestvu. Poseben koncert oziroma literarno-glasbeni večer bo postregel s prvo srednjeveško sago. Saga o Hallegard (16. 8.), ki govori o pokončni ženski, o nasilju in hinavščini, se odvija v okviru islandske Sage o Njalu iz 13. stoletja. V sodobni, avtorsko zaznamovani preobleki jo bosta predstavila mojstrica slovenske lirike in igralka Svetlana Makarovič in Milko Lazar na klavikordu. Slavna francoska zasedba Sequentia je za konec prihranila Prekletstvo renskega zlata (23. 8.), sago o renskem zlatu iz znamenitega islandskega epa Edda. Ta bo v izvedbi vrhunskih izvajalcev oživela v pisano fresko srednjeveških junakov, nenavadnih značajev in svetov.

Letošnji festival bodo zaznamovali majhne glasbene zasedbe, ravnovesje med vokalnim in inštrumentalnim ter prikaz raznovrstnih zgodovinskih glasbenih tradicij, predvsem pa glasba, ki je še nismo slišali ali pa jo poznamo v drugačni podobi. Sfera glasbenega se bo širila na področja, ki jih je glasba zajemala nekdaj, a jih danes ne več. Letošnji festival bodo nedvomno zaznamovali izraziti pevci ter glasba iz starih in še starejših časov.