Glasbena enciklopedija za radovedna ušesa

V Sloveniji stežka najdemo glasbeni projekt, ki bi po programski domišljenosti dosegal Festival Slowind. Slowindovci se redno poslužujejo podnaslavljanja vsakoletne edicije festivala in s tem že na prvo noto napovedo programsko nit, ki se plete skozi posamezne koncerte. Lanskoletnemu Utripu svetlobe in predlanskemu Soočenju s tišino se letos pridružuje Enciklopedija glasbe.

Soočenje z letošnjo temo festivala kliče po besedah, ki jih je v knjižici lanskega Festivala Slowind zapisal tedanji umetniški vodja, italijanski skladatelj Ivan Fedele: »Brez neskončnega prenavljanja glasbe bi bilo življenje dolgočasno.« Hitro postane jasno, da so vzeli Slowindovci te besede strogo resno in v tej luči zastavili program letošnjega festivala.

Umetniški vodja 19. Festivala Slowind je Brice Pauset, francoski skladatelj, čembalist in glasbeni mislec, katerega delo in glasbeni etos poosebljata letošnjo programsko nit. Brice Pauset je glasbeno izobraževanje pričel s klavirjem, violino in čembalom, nato pa se odločil še za študij kompozicije. Študiral je pri Michelu Philippotu, Gérardu Griseyu in Alainu Bancquartu, svojo kompozicijsko vizijo pa pilil v družbi kolegov kot so Brian Ferneyhough, Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen in Franco Donatoni. Med 1994 in 1996 je študiral na IRCAM-u, francoskem inštitutu za zvočne in glasbene raziskave, s katerim še vedno sodeluje. Od leta 2010 predava kompozicijo v Freiburgu, tam vodi tudi Oddelek za novo glasbo, od leta 2012 je vodja ženevskega ansambla Contrechamps, s katerim je na Slowindu gostoval že pred dvemi leti, ansambel pa bo nastopil tudi letos. Naj še navržemo, da bo ob drugih Pausetovih skladbah letos izvedena tudi svetovna premiera njegove Fernab, napisane prav za Pihalni kvintet Slowind.

Pausetovo kompozicijsko posvečanje novi glasbi ter poustvarjanje stare glasbe na čembalu predstavljata prizmo, skozi katero je grajen letošnji Festival Slowind. Kot luciden mislec in esejist zna jasno povezati te različne glasbene svetove: »Zgodovinski premiki se navadno odvijajo v skokih: vprašanja se zastavljajo v neenakomernih časovnih intervalih in se – potem, ko bolj ali manj dolgo zaposlujejo duhove pod vodno gladino – v določenem zgodovinskem trenutku, spodbujena od novonastalih okoliščin, spet pojavijo na površju, sveže oživljena in v novi obliki. Gre torej za temeljna vprašanja, ki v zgodovini krožijo in tvorijo neke vrste tematsko enciklopedijo tega, kar povzroča transformacijo glasbe, ta pa za seboj potegne tudi nespremenljive arhetipe. Zato naj nas ne čudi, da se na ta način srečujejo avtorji, ki so delovali v precej oddaljenih časovnih obdobjih, saj prav vsi v svojih delih iščejo odgovore na identične preokupacije in s tem kujejo dolgo verigo nenavadnega bratstva.« (citirano iz programske knjižice festivala).

Enciklopedije so debele knjige, ki skušajo zaobjeti celoto dognanj določene vednosti, določenih praks in drugih spoznavnih področij. Zato ne čudi, da program letošnjega Festivala Slowind zaobjema skoraj tisoč let glasbene zgodovine. Od Perotina s preloma dvanajstega in trinajstega stoletja, preko Gallusa (1550 – 1591), Frobergerja (1616 – 1667), Muffata (1653 – 1704), von Biberja (1644 – 1704), Schumanna (1810 – 1856), Schönberga (1874 – 1951), Stockhausna (1928 – 2007), Carterja (1908 – 2012) in letos preminulega Klausa Huberja (1924 – 2017). Do sodobnikov: Globokarja (1934), Lachenmanna (1935), Haasa (1953), Rojka (1954), Takasugija (1960), Mahnkopfa (1962), Pauseta (1965), Schaferja (1967), Posadasa (1967) Larise Vrhunc (1967), Urške Pompe (1969), Tadeje Vulc (1978) in najmlajše, šestindvajsetletne Céline Steiner (1991). Posamezni koncerti, na katerih bodo predstavljena dela skladateljev in skladateljic, so tudi letos razdeljeni na poglavja, ki glasbo tokrat postavljajo v odnos do družbe, znanosti, narave, poetike in politike. In tudi v odnos glasbe do glasbe same.

Skupaj bo na festivalu zazvenelo sedem koncertov, pet njih pa bo pospremljenih tudi s predkoncertnimi pogovori s skladatelji, katerih dela bodo predstavljena na koncertu. Predkoncertni pogovori pa niso edini obkoncertni prijem, s katerim Slowind skrbi za vzgojo, izobraževanje in širjenje svojega občinstva. Organizirana bo tudi mednarodna glasbena delavnica v sodelovanju z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete, z naslovom (Razmišljati) o glasbi, na kateri bodo gostovali predavatelji Brice Pauset, Uroš Rojko, Dominique Schafer in Céline Steiner.

Več o koncertnih sporedih, skladateljih in skladateljicah ter izvajalcih si lahko preberete na spletni strani Festivala Slowind.