Glasbena sodobnost ponovno v Cankarjevem domu

Koncertni cikel sodobne glasbe Predihano bo na štirih koncertih v Klubu CD predstavil tako nove stvaritve kot tudi kultna dela slovenskih in tujih sodobnih skladateljev. Pester program bo na prvih dveh koncertih osvetlil elektroakustična dela Marka Andreja, Vinka Globokarja in Detlefa Heusingerja, na zadnjih dveh koncertih pa se bo z glasbo Ruth Crawford Seegerjeve ter Györgia Ligetija ozrl nazaj v modernizem. Na koncertnem ciklu bomo lahko prisluhnili tudi novima stvaritvama Uroša Rojka.

V Cankarjevem domu se bo s tremi koncerti, ki se bodo zvrstili med 21. januarjem in 18. majem, ter četrtim, katerega termin še ni znan, po dvoletnem premoru znova odvijal koncertni cikel Predihano. Ta še relativno nov koncertni cikel bo tako petič zapolnil zelo pomembno vrzel na sodobni slovenski glasbeni sceni. Posamezni pretekli cikli Predihanega so se osredotočili na različne sodobne žanrske tokove in legendarna dela njihovih glavnih nosilcev; cikel leta 2010 je bil, denimo, posvečen spektralni glasbi, katere začetnik je Gérard Grisey v Parizu (1970), naslednje leto pa evropskemu avantgardistu Luigiju Nonu, medtem ko bo letošnji cikel v sodelovanju z zvočnim laboratorijem Experimental Studio SWR iz Freiburga ter laboratorijem raziskovalnega in koordinacijskega instituta za glasbeno akustiko IRCAM iz Pariza predstavil raziskovalno-ustvarjalno delo skladateljev in glasbenikov iz različnih struj sodobne glasbe. Slovenska publika bo lahko prisluhnila najraznovrstnejši glasbi, od elektroakustične, avantgardne in strogo strukturirane modernistične do spektralne.

Poleg poudarka na širših evropskih in ameriških glasbenih tokovih ter podrobnega osvetljevanja pomembnih utrinkov iz slovenskega repertoarja prejšnjega stoletja (koncert leta 2009 je bil posvečen Primožu Ramovšu), kar daje ciklu izobraževalni pomen, ima v koncertnem programu pomembno mesto tudi slovenska sodobna ustvarjalnost. Tako sta bili za sezono 1013/14 načrtovani premierni izvedbi novitet Uroša Rojka, ki bo nastopil s klarinetom, ter sveža stvaritev Vinka Globokarja v znamenju odprtja in zaključka cikla. 

Svojemu prvemu slovenskemu gostovanju bo na koncertu 21. januarja dala posebno inovativno noto slovita severnoameriška zasedba JACK Quartet s sodobno priredbo latinske balade Angelorum psalat (skladatelja) minstrela Rodericusa iz 15. stoletja. Kvartetno predelavo in priredbo balade iz pozne Ars Nove so pripravili prav v JACK Quartetu. Koncert bo nudil tudi vpogled v eno od pomembnejših in vplivnejših modernističnih del, godalni kvartet Američanke Ruth Crawford Seeger, ki ga tvorijo štirje neimenovani stavki, zasnovani na podlagi modernističnih tehnik (dvanajsttonska tehnika in grajenje zvočnih gmot). Z redko izvajano skladbo Exordium osrednje osebnosti gibanja »nova kompleksnost« Briana Ferneyhougha bo publika slišala nenavadno kompozicijo, ki temelji na fragmentarnosti in mikrotonalnosti (skladbo sestavlja več kot 40 neodvisnih delcev). Za programsko kontrastnost bo poskrbel godalni kvartet angleškega skladatelja Juliana Andersona, ki ga navdihuje glasbeni jezik spektralistov Gérarda Griseyja in Tristana Murailla. Kot samosvoj odgovor spektralizmu bo izvedena tudi skladba romunskega skladatelja Horatia Radulescuja.

15. aprila in 18. maja bosta sledila koncerta Neofonia I in II, ki bosta v žarišče postavila glasbo Györgyja Ligetija ter skladbe njegovih učencev. Aprila bo izvedena kultna Ligetijeva Simfonična pesnitev za 100 metronomov ter druga Ligetijeva dela v izvedbi pianistke Nine Prešiček in trobentača Aleša Klančarja pod taktirko umetniškega vodje cikla in dirigenta Stevena Loya.

18. maja bodo na Neofoniji II v ospredju dela dveh Ligetijevih učencev, južnokorejske skladateljice Unsuk Chin in slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Program, zasnovan na podlagi skladateljskih medsebojnih vplivov (razmerje učitelj–učenec), se bo sklenil s skladbo za avtomatski klavir oziroma pianolo enega izmed predstavnikov glasbene avantgarde, Conlona Nancarrowa, ki je bistveno vplival na Ligetija.

Glasbeno tematiko prvega, sedaj zaradi bolezni prestavljenega (četrtega) koncerta, za katerega se bo verjetno v letu 2015 še našel termin, bodo poleg slovenskih premier odstrla dela, ki so plod francoske in nemške sodobne glasbene evolucije. Koncert bo poslušalce popeljal v stičišče akustične in elektronske glasbe Marka Andreja, Jonathana Harveyja in Detlefa Heusingerja v izvedbi sestava zvočnega laboratorija Experimental Studio SWR iz Freiburga. Razen tega bosta nastopila še dva slovenska glasbenika, harmonikar Luka Juhart ter kitaristka Klara Tomljanović. Poustvarili bodo tudi novo skladbo Vinka Globokarja, ki je bila prvič izvedena sredi oktobra v Freiburgu.

Letos torej Cankarjev dom glasbenim ljubiteljem ponovno nudi priložnost, da izkusijo nekaj sodobnosti ter pridejo v stik z zvočnimi rezultati raznolikih kompozicijskih praks.