Gospa v najboljših letih praznuje

Letošnje leto je za Zvezo Glasbene mladine Slovenije posebno slavnostno. Obeležuje ne samo 50. rojstni dan, temveč ji je za zasluge za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi predsednik republike Borut Pahor podelil red za zasluge. Državno odlikovanje je prevzela predsednica Glasbene mladine Slovenije Pavla Jarc. Ob tem je med drugim povedala: »Mladim glasbenikom smo omogočili stopiti na koncertni oder, da so širšemu občinstvu pokazali svoje znanje in talent, ter jim odprli vrata v širni glasbeni svet, kjer zdaj uspešno nastopajo in gradijo svojo umetniško pot.«

Zveza je tudi sama podelila priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje in povezovanje pri organizaciji in izvedbi svojih programov. Prejeli so jih Akademija za glasbo UL, Cankarjev dom, Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija, Glasbeni šoli Kranj in Murska Sobota, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Kulturni dom Nova Gorica in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Priznanja za uspešno vodenje in predsedovanje Zveze Glasbene mladine Slovenija od leta 2010 pa so prejeli Petra Mohorčič, Matej Zupan in Boštjan Lipovšek.

Od ustanovitve leta 1969 je GMS v sodelovanju s kulturnimi organizacijami pripravila več kot 460 koncertov simfoničnih matinej s skoraj pol milijona mladih poslušalcev, skoraj 9000 izobraževalnih programov in delavnic, 29 sezon oziroma več kot 740 koncertov v ciklu GM oder, na katerih je nastopilo več kot 500 izbranih glasbenikov. Poleg tega je GMS poskrbela za več kot 80 krstnih izvedb slovenskih skladb, 26 taborov GMS, 10 kvizov in 8 Glasbenih olimpijad.

Posebno mesto zavzema revija Glasna, ki je kot revija Glasbena mladina prvič izšla oktobra 1970 (vmes je obstajala tudi pod imenom Muska, op. ured.). Je edina tiskana revija o glasbi vseh žanrov. Če pokukamo v prvo številko, med pisci opazimo Uroša Lajovca, Janeza Hoeflerja (takrat prvega urednika revije), že takrat so se festivala Europa Cantat udeležili naši APZ-jevci, o čemer je pisal Marijan Gabrijelčič, Tomšičevci so se udeležili tudi zborovskih svečanosti v Nišu, a zaradi nevihte niso mogli nastopiti, Srečko Piškur je poročal o kongresu ISME, mladi glasbeniki Tria Lorenz so se podali na dvomesečno turnejo, v okviru katere so nastopili na več kot petdesetih koncertih po Kanadi. Skratka, ogromno zanimivega raziskovalnega in tudi za današnje čase razvedrilnega branja lahko najradovednejši najdete na portalu dLIB. 

Vse svoje dejavnosti so akterji Glasbene mladine Slovenije na dogodku predstavili z video izjavami, ki so dosegljive na portalu YouTube. Režiral in pripravil jih je Aljaž Bastič in so vredne vsake minute ogleda. 

Čas je, da omenimo še tisti del prireditve, ki nas je najbolj zanimal. Predstavili so se namreč glasbeniki, katerih začetek glasbenega delovanja oziroma prehoda v profesionalni glasbeni svet je bila prav Glasbena mladina Slovenije. Sezono 2018/2019 GM odra sta zaznamovala tolkalca, ki sta si nadela ime Duo Dendrocopos, takrat dijaka, zdaj študenta v Münchnu. Pihalni kvintet Akademije za glasbo, ki je pred četrt stoletja nastopil v ciklu GM oder, sestavljajo flavtistka Alenka Zupan, oboistka Tanja Petrej, klarinetist Dušan Sodja, rogist Boštjan Lipovšek in fagotist Jure Mesec. Vsi so danes solisti, komorni in orkestrski glasbeniki ter pedagogi. Prav za to priložnost so se zbrali tudi pevci, ki so bili od leta 1989 kot izbranci Glasbene mladine Slovenija člani Svetovnega zbora mladih. Še vedno so tako ali drugače povezani z glasbo, pod vodstvom Andraža Hauptmana pa so zapeli, kot da ne bi skupaj preživeli samo nekaj vaj. To bi bil lahko izjemen zborovski sestav! Godalni kvartet Accadémia so leta 2009 ustanovili študentje prof. Tomaža Lorenza. Ansambel je nastopil v ciklu GM oder in kot predstavnik Glasbene mladine Slovenije gostoval tudi v Beogradu in Zagrebu; zasedba je še vedno aktivna tako doma kot v tujini. Skupina Volk Folk je izvajala glasbeni kulturno-vzgojni program v ciklu Koncert, ki pride k vam, in sodelovala pri izvedbi Simfonične matineje na temo slovenske ljudske glasbe. Na tokratni prireditvi je predstavila ljudske plese iz predmestja Ljubljane. Za konec smo se poslušalci ob pomoči Francija Krevha »povezali skozi skladbo«. Krevh nam je namreč na kratko prikazal delo z otroki, kot poteka na programih kulturno-umetnostne vzgoje. Za to ne potrebujemo nujno inštrumentov, saj sta za izvajanje glasbe dovolj le naše telo in glas (body percussion). Za konec morda še to: na koncertu so bile izvedene zgolj slovenske skladbe, in sicer avtorjev Petra Šavlija, Primoža Ramovša, Antona Lajovca, Damijana Močnika in Blaža Puciharja. Pohvalno.

Še na mnoga uspešna glasbenomladinska leta, GMS!