05.11.2020

In memoriam Iztok Mravlje – Itz

Itz je bil faca celjske alterscene, ki je dobro zaobjeta na kompilaciji Pebi ne strelat! – Celjska scena (1980–2000). Med drugimi je bil član Phone box Vandals in Strelnikoff in glava Trinitytiara Studia.

Igor Bašin

Iztok Mravlje - Itz kot član Phone Box Vandals (prvi z desne).

Leta 2002 smo se Štirje pravi dedci odpravili posnet svoj prvenec k Iztoku Mravljetu – Itzu. Studio je imel v pritličnih prostorih družinske hiše v okolici Celja. Snemali in delali smo čez vikend, brez večje naglice. S časom smo se ulovili v past mečkanja, premlevanja in iskanja ostrejšega, napadalnejšega zvoka v miksu. Vse naše muhe je Itz prenašal mirno. Zavrtel se je na svojem stolu za 180 stopinj, od mešalne mize k nam, in nas pozorno poslušal, kakšno dodal ter se obrnil in ustregel skoraj vsaki naši želji. Tudi ko smo na glavo postavili svoje prejšnje razmišljanje in zahteve, se ni razburjal. Čeprav je ves čas pazil, da nismo zašli, smo se po neštetih domislicah in poskusih le zaleteli v zid. Dosegli smo namreč maksimum in slej ko prej smo se morali sprijazniti z doseženim. In smo tudi se. Ko so posnetki odležali in smo se dedci razkropili vsak na svojo stran, smo jih post festum objavili na plošči Poper.

Bolj kot vlogo producenta je Itz v našem primeru igral vlogo snemalca in mešalca zvoka. Skozi proces dela se je izkazalo, da ga bolj kot sam zvok zanima tehnologija. Da sledi njenemu razvoju, da je na tekočem z novimi pogruntavščinami, da ga neizmerno rajca stestirati čim več programov. Že v prvi polovici devetdesetih let se je tako začel zabavati s hard disc recordingsom in velja za pionirja na tem področju pri nas. Na noge je postavil Trinitytiara Studio, v katerem so snemali predvsem lokalni bendi pa krški Deratizator, zasedba Hard.Com je pri njem posnela ploščo Setup. Pri njem je Strelnikoff posnel vokale in zmiksal Bitchcraf, eno zloglasnejših plošč pri nas v devetdesetih letih. Že na predhodni plošči Hojladrija * Svinjarija * Diareja * Gonoreja so Streljaki gostili Itza kot basista, ki se jim je po slovesu Aleša Uratnika leta 1997 pridružil in ostal njihov basist do konca. Še preden je zasedba razpadla, so fantje pri njem snemali album, ki pa ga niso nikoli izdali.

Itz je bil faca celjske alterscene, ki je dobro zaobjeta na kompilaciji Pebi ne strelat! – Celjska scena (1980–2000). V skupini Yuhuhu stric Vinko in njegovi je leta 1986 nadomestil basista Vojka Hlupiča, ko je ta odšel služit vojsko. Leta 1987 se je bend preimenoval v Phone Box Vandals in korenito zarezal v glasbeno tkivo s tršo, grotesknejšo in naelektreno vizijo presnove alternativnega rocka osemdesetih let ter razgradil elemente novega vala, darkerskega rocka, hard cora, funka in hrupnega rocka v napeto in trzajočo gmoto. K silovitemu zvoku zelo razgibane glasbene govorice zasedbe Phone Box Vandals sta veliko pridodala dva bobnarja in dva basa, Iztoku se je po vrnitvi iz vojske pridružil Vojko. Z nastopi na zagrebškem Yurmu in ljubljanskem Novem rocku so se fantje leta 1989 prebili v ospredje atraktivnejših imen tedanje domače alternativne godbe. Po soudeležbi na kompilaciji Return To Yugoslavia z jugoslovansko podtalno hard core in punk sceno s konca osemdesetih let so leta 1990 pri zagrebški neodvisni založbi Blind Dog Records izdali ponesrečeni mini album Damned Die Hard, ki ni uspel ujeti žara benda (leta 2009 ga je remasteriziral Iztok Mravlje). Ta grenki priokus so Phone Box Vandals popravili šele 2015, ko je bil objavljen posnetek njihovega koncerta v Eindhovenu iz leta 1990, kjer so nastopili na Pre Stab festivalu s slovensko alter delegacijo, ki so jo tvorili še Polska malca, Quod Massacre, Lolita in Strelnikoff. Po besedah Sergeja Steblovnika iz Strelnikoffa so Phone Box Vandals pometli s konkurenco. Z nastopi so se prebijali čez meje ožje in tedanje širše domovine, ob nastopih v Avstriji in Italiji pa velja omeniti, da so bili prvi slovenski bend, ki je nastopil v kultnem londonskem klubu Rock Garden. Po razpadu Jugoslavije sta dva člana zapustila bend, Itz pa je s preostalo ekipo nadaljeval glasbeno ustvarjanje v smeri spremembe glasbenega izraza. S funkoidni prijemi so se oddaljili od surovega in težkega zvoka, kar je bil zadostni razlog za preimenovanje v Reb.Rep.  

Itz je sodil med ljudi, za katere z lahkoto rečem: »tiha voda bregove dere«. Takšnega sem si ga zapomnil po delu na plošči Štirih pravih dedcev. Takšnega ga slišim zadnje dni, ko po novici, da se je smrtno ponesrečil, spet po dolgem času poslušam Phone Box Vandals, nesramno pozabljeni bend s prehoda osemdesetih v devetdeseta leta. Itz se nikoli ni silil v ospredje, a je bil vedno zraven kot zaupanja vreden človek. Iskreno sožalje njegovim svojcem in soborcem.