Jazz na distanci

Le nekaj dni pred tem, ko bi organizatorji v celoti objavili program Jazz festivala Ljubljana, ki se bo letos odvil že enainšestdesetič, je svet zaradi pandemije koronavirusa zastal. Ker je ob številnih ukrepih veljala prepoved izvajanja vsakršnih (kulturnih) dogodkov, pri čemer nihče ni natanko vedel ne tega, do kdaj bo ta trajala, niti tega, kakšna bodo zdravstvena priporočila pristojnih inštitucij za izvajanje prireditev po rahljanju omejitev, sta se selektorja Bogdan Benigar in Edin Zubčević znašla pred težko odločitvijo. A kot pove prvi, odpoved festivala »ni prišla v poštev, zato sva se posvetila iskanju načina, na katerega bi bilo program kljub vsemu mogoče izvesti. Gre za spodbudo glasbenikom, da je še vedno vredno ustvarjati, seveda pa ne gre zanemariti niti ohranjanja stika z občinstvom.«

Zamisel je nemudoma podprlo vodstvo Cankarjevega doma, in tako bo festival letos v skoraj nespremenjeni različici programa med 17. in 20. junijem občinstvu ponudil v posluh tako (spletne) prenose kot koncerte v živo. Slednje le domačih zasedb, ki bodo nastopile v Linhartovi dvorani, vsak dan pa bo manjši nastop tudi na prostem, in sicer na odru pri starem drevesu. Za prisostvovanje v dvorani, kjer bodo pretežno nov repertoar predstavili Žan Tetičkovič, Sašo Vollmaier, Teo Collori & Momento Cigano in Big Band GveriLLaz, so na voljo vstopnice, ki bodo dvestotim poslušalcem – takšen je ob zagotavljanju ustrezne razdalje maksimum dvorane – omogočile živo izkušnjo. Vsi ostali bodo koncerte lahko spremljali na velikem platnu v Parku Sveta Evrope oziroma kar na domačih zaslonih, saj se bodo koncerti neposredno prenašali po spletu.

Enako velja za vse tuje zasedbe, med katerimi so Brian Marsella, Lakiko, Ottla, Ava Mendoza in številni drugi. Kot pove Benigar, bodo vsi »ekskluzivno za Jazz festival Ljubljana pripravili posnetek koncerta. Program je skoraj identičen prvotnemu, izjema so le zasedbe, pri katerih je prišlo do manjših modifikacij, ker člani prihajajo iz različnih držav, kar trenutno predstavlja težavo, in pa izostanek zvezdnikov, a te večina vendar želi doživeti v živo, saj posnetkov njihovih koncertov na spletu ne manjka, zato menim, da festival ni prav ničesar izgubil.« Sprememba se tako prej kot vsebinske zasnove dotika manjšega števila prizorišč in okrnjenega spremljevalnega programa, ki letos zajema izključno predfestivalsko otvoritev razstave grafične oblikovalke Ajne Zlatar, čeprav bi vanj lahko umestili tudi interaktivni nastop Boštjana Gombača za otroke v dopoldnevu zadnjega festivalskega dne.

Jazz festival Ljubljana bo torej skladno s trenutnim dogajanjem potekal na distanci, vendar brez vsakršnih zavor pri muziciranju. Glede na to, da gre v obdobju, ko se življenje le počasi postavlja nazaj v ustaljene tirnice, za eno prvih produkcij Cankarjevega doma in da se glasbeno dogajanje tudi sicer bolj ali manj vrača na odre prav z njim, ima ta letos toliko večji pomen, in to tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Nenazadnje ponuja »model, po katerem se bomo morda morali ravnati še jeseni, in hkrati zgled mednarodni javnosti. Številni festivali letošnjega poletja po Evropi so namreč že odpovedani in vloga našega se s samim dejstvom, da ga bomo izvedli kljub nedavni karanteni ter omejitvam, ki še vedno veljajo, krepi.« Festival tako kot vsako leto doslej predstavlja izbor aktualnih novosti, med katerimi je dobra tretjina domačih imen, poleg prej omenjenih še Mirna Bogdanović, Žiga Murko, Etceteral in Generator, stilno pa bomo slišali raznoliko glasbo, združeno pod skupnim imenovalcem jazza. Jazz festival Ljubljana ponuja »kakovostne vsebine, s katerimi želimo pokazati, da glasbenike spremljamo, da smo z njimi solidarni in da na nas lahko računajo. Navsezadnje delamo v javnem interesu, zato je naša družbena odgovornost poskrbeti za nadaljevanje produkcije.« 

Te sicer v zadnjih tednih in mesecih ni manjkalo. V času epidemije so se v okviru družabnih medijev formirale različne skupine, ki so glasbenike spodbujale tako k ustvarjanju ter izvajanju avtorske glasbe kot k poustvarjanju, zato se je poslušalstvo te oblike spremljanja glasbenega dogajanja že dodobra navadilo. Vendar se v primeru festivala tako Jazz festival Ljubljana kot Cankarjev dom kot njegova krovna inštitucija postavljata v vlogo selektorja in s tem zagotavljata »visoko raven umetniškega ter produkcijskega standarda, kar je bistveno. Vsi posnetki, ki jih bomo premierno predvajali, so profesionalni,« domači izvajalci pa bodo nastopili pod pogoji, kakršnih so že sicer vajeni. »Gre za, upam, prehoden format, ki ne bo postal standarden. Pomembno je, da zagotavlja interakcijo med glasbeniki, producenti in občinstvom, saj je družbena odgovornost v teh časih postala nujnost.« Festival vsaj delno tudi zato z izjemo prisostvovanja koncertov v Linhartovi dvorani v celoti ostaja brezplačen, kar ima svoje prednosti, kakršna je ta, da bo letos dostopen tudi »tistim, ki do tega žanra nimajo odnosa. Ob spremljanju neposrednih prenosov bodo lahko preverili, kaj ponujamo, in morda celo ugotovili, da je jazz kljub vsemu nekaj, kar jim je lahko všeč. Na ta račun bomo morebiti pridobili nove obiskovalce. Rad se pošalim, da bodo letošnji Jazz festival Ljubljana lahko spremljali celo Inuiti,« še pove Bogdan Benigar in opozori, da se vse že kupljene festivalske vstopnice avtomatsko prenesejo v drugo leto, ko bo festival potekal med 16. in 19. junijem 2021.

»Del programa, ki ga letos ne bo mogoče izvesti v živo, bomo prihodnje leto ponovno uvrstili na katerega od odrov, takšen je vsaj načrt, vendar je v tem trenutku težko karkoli trditi z gotovostjo. Vsekakor ne želimo napovedovati nečesa, za kar nismo prepričani, da lahko izvedemo.« V naslednje leto se tako prenašajo napovedana odmevnejša imena, kot so Avishai Cohen, Anuar Brahem in Anthony Braxton. Vendar bo program 62. Jazz festivala Ljubljana seveda dopolnjen z novo bero izvajalcev, saj je »inkluziven in menim, da je letošnji program navkljub vsem težavam nadvse posrečen. Vesel sem, da se nismo odločili za odpoved, pa čeprav to ne bo festival, kakršnega smo sicer vajeni. Ohranili smo kakovost in ekskluzivnost, kar je bistveno,« zaključi kurator, ki se je skupaj z Edinom Zubčevićem med prvimi spopadel z novo realnostjo.

Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi to, da festival tokrat kulturno sezono, ki je vmes zastala za dlje kot dva meseca, ne bo sklenil. Cankarjev dom oziroma vodje glasbenega in gledališkega ter plesnega programa namreč pripravljalo poletni cikel dogodkov, ki se bodo trikrat tedensko odvijali v Klubu Cankarjevega doma ter na ta način popestrili dopust marsikoga, ki se bo iz tega ali onega razloga še naprej držal načela »ostajam doma«.