Jubilejna »osemdesetka«, položena v neskončnost

Če je bil zadnja leta moto koncertnih sezon Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor brezčasje, so letos pogled obrnili za devetdeset stopinj. V čast osmim desetletjem Koncertne poslovalnice so obrnili številko 80 in dobili neskončnost. »Kar zadene našo rdečo nit. Glasba je brezčasna, je nadčasna. Občutek, da je nekaj več, nekaj neskončnega, kar nam daje tolažbo v težkih časih. Glasba odkriva neskončne senzibilne izkušnje, paleto čustev. Glasbeniki dokazujejo svojo neskončno predanost glasbi, občinstvu. Zato smo za moto sezone ob vstopu v osemdeset let našega delovanja izbrali neskončnost,« je ob predstavitvi sezone 2025/26 dejala Barbara Švrljuga Hergovich, vodja programa klasične glasbe. Tokrat so v Koncertni poslovalnici ob predstavitvi nove sezone nasploh poskrbeli za drugačno perspektivo. Obiskovalce novinarske konference so namreč od službenega vhoda popeljali do zaodrja in na sam oder. »Pripeljali smo vas malo drugače. Da vidite oder z drugačnega zornega kota, da vidite, kako se počutijo naši umetniki. Pripeljali smo vas čez druge stopnice in vidite, da niso nič boljše od tistih, po katerih sicer prihajate in za katere ves čas upamo, da bodo kdaj bolje urejene,« je izpostavil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor. 

Ob vstopu v jubilejno sezono je Barbara Švrljuga Hergovich izpostavila še nekaj številk. »Tudi statistika dokazuje, da se ljudje ne le vračajo, temveč izražajo vedno večje zanimanje. Povprečje zadnjih desetih let kaže porast obiskovalcev: 14 odstotkov je večji obisk, v Komornem ciklu je kar 38 odstotkov večji obisk, še bolj šokantno je, kar čutimo tudi sami: prodaja koncertov za izven Komornega cikla je narasla za 215 odstotkov, prodaja vstopnic Orkestrskega cikla za izven pa za 100 odstotkov. To so res, res lepe številke.« Obenem so se uvodoma poklonili zgodovini in predhodnikom. »Če bomo živeli neskončno, ne vem, so pa stvari, ki vendarle živijo neskončno. 80 let je letos zelo aktualna obletnica od konca druge svetovne vojne. V tistem nestanovitnem času se je po razdejanju vzpostavil občutek nove energije in zanosa gradnje novega sveta. Prinesel je ljudi, ki so vstopili v ospredje in aktivno sodelovali pri ponovni gradnji našega sveta. V Mariboru je bil predvsem za kulturo zelo pomemben Ferdo Filipič, ki je pred osemdesetimi leti utemeljil časnik Večer, takoj naslednje leto pa je ustanovil Koncertno poslovalnico. Kar so bili veliki koraki pri vzpostavitvi mesta, ki se je moralo na novo najti in definirati, zgraditi novo identiteto ter najti in razumeti kulturo na nov način. Visoka kultura je bila prej zaznamovana z nemško govorečim meščanstvom, zato je bilo treba pokazati, da ima tudi slovenska umetnost besedo. To so bili ljudje, ki so verjeli, da Maribor ni provinca, temveč središče, mesto, ki si zasluži, kar mestu pritiče.«

Orkestrski cikel: nezvezdniška zvezdnica Isabelle Faust

Barbara Švrljuga Hergovich je izpostavila, da bodo v jubilejni sezoni v Koncertni poslovalnici v Maribor znova pripeljali glasbenike, ki se bodo zapisali v zgodovino, nekatere največje glasbenike, zvezdnike z naslovnic glasbene periodike, kot je nemška violinistka Isabelle Faust, ki bo nastopila na drugem koncertu Orkestrskega cikla (2. december) s Simfoničnim orkestrom WDR, ko bodo predstavljena dela Roberta Schumanna, Franza Schuberta in Felixa Mendelssohna. »Kritiki in občinstvo jo enoglasno povzdigujejo z besedami ‘naravnost popolna’. Je najbolj občudovana violinistka tega časa zaradi svoje nerazložljive virtuoznosti in briljantnosti. Ki pa je izjemno skromna, ne mara zvezdniških pridevnikov, sojev medijskih žarometov.«

Prvi od petih koncertov raznolikega Orkestrskega cikla (20. november 2025) bo pripeljal na oder Filharmonijo Brno in Češki filharmonični zbor iz Brna, ki sta zelo iskana. Glasbeniki bodo predstavili redko slišano Stabat Mater Antonína Dvořáka. Po že omenjenem drugem koncertu z Isabelle Faust bo na tretjem koncertu (13. februar) nastopil Komorni orkester iz Basla, ki je redni gost Maribora, ponuja pa vrhunske interpretacije na vedno drugačen način. Koncert bo posvečen moči ženske ustvarjalnosti, saj bodo predstavljena dela Clare Schumann in njene sodobnice Emilie Mayer, ki tedaj ni imela veliko možnosti za razvoj. »Slišali bomo tudi zelo lepo delo Odtenki moje tišine v Mariboru živeče slovenske skladateljice Nane Forte. Taktirka bo v rokah Deljane Lazarove, uspešne bolgarske dirigentke, pianistka pa bo Alexandra Dovgan, ruska najstniška senzacija.« Voditeljica poslovalnice je poudarila, da svoje obletnice nikakor ne morejo praznovati brez orkestra z najdaljšo tradicijo pri nas, Orkestra Slovenske filharmonije. Ta bo na četrtem koncertu (23. april) predstavil dela Jeana Sibeliusa, Arama Hačaturjana, Béle Bartóka ter novo delo Alexa Hrena. Finalni koncert (26. maj) bo z drugim velikim nemškim orkestrom, Simfoničnim orkestrom SWR, ki prihaja z enim najbolj iskanih klaviaturistov tega trenutka, Kristianom Bezuidenhoutom. Koncert bo primeren lahkotnejši sklep sezone. 

Komorni cikel: Kvartet Ébène

Barbara Švrljuga Hergovich je iz Komornega cikla izpostavila godalni Kvartet Ébène (2. marec 2026), ki je mariborsko dvorano Union, katere kapaciteta je malenkost čez 500, že napolnil do zadnjega kotička. Tokrat bo izvedel tri dela Ludwiga van Beethovna. »Komorni cikel je prostor, kjer glasbeniki predstavljajo svoje srčne projekte skupaj s svojimi kolegi.« Začetek bo pripadel slovenskemu kitaristu Maku Grgiču, ki je bil že večkrat nominiran za nagrado grammy in bo nastopil skupaj z Ensemble Dissonance. Glasbeniki bodo med drugim predstavili deli Nine Šenk (Entourer za kitaro in godalni kvartet) in Klemna Hvale (Balkanska plesna služba). Na drugem koncertu (11. december) bo nastopil Krožek Elene Baškirove, »ime, ki ni tako znano, gre pa za pianistko, ki je na področju komorne glasbe velika avtoriteta. S svojo karizmo združuje izjemne mlade člane najboljših orkestrov in ustvarja različne komorne projekte. Projekt, ki je podoben viziji povezovanja človeškega skozi glasbo njenega partnerja, Daniela Barenboima.« In v Maribor se vrača virtuoz Alexander Gadjiev, ki je leta 2021 z velikim uspehom prestal Chopinovo tekmovanje, t. i. pianistično olimpijado. »Ampak ne počiva, veliko se ukvarja z improvizacijo, tako da bomo slišali mešanico zelo barvitih in smiselno povezanih skladb, kjer bomo deležni tudi njegovih lastnih vložkov.« Sklepni koncert, ki bo 22. aprila, bo pripadel Wigmorskim solistom, vrhunskim glasbenikom iz Londona, ki bodo črpali iz repertoarja Arama Hačaturjana, Johannesa Brahmsa, Carla Reineckeja in Igorja Stravinskega. 

Mladinski cikel: komentirani koncerti, glasbena pravljica

Na predstavitvi jubilejne sezone se je s tenkočutnim igranjem predstavil Jan Sever, ki bo v Mladinskem ciklu na dogodku Klavir in jaz kot zadnji (9. april) predstavil lastno zgodbo razvoja ljubezni do svojega glasbila in do glasbenikov. Mladinski cikel je razdeljen v tri starostne rede: za prvo triado osnovne šole ponujajo Pizzicato, za drugo triado Crescendo, za zadnjo triado osnovne šole in za srednješolce pa poskrbi Furioso. »Skušamo pritegniti pozornost in na nevsiljiv način podajati dejstva o glasbeni zgodovini, inštrumentih, glasbenikih samih in pojasniti, kako težka je njihova pot, ki se začne z vajo, vajo, vajo,« je poudarila producentka Tina Vihar. 

Mladinski cikel zajema komentirani koncert Slovenski skladatelji, kjer bosta Iztok Kocen (klavir) in Miha Firšt (kontrabas) izvajala dela Giuseppeja Tartinija, Benjamina in Josipa Ipavca, Saše Šantla ... Pravo praznovanje flavtistov bo Circus Flautasticus pod vodstvom Mateja Zupana. Glasbeniki bodo oblečeni v klovne in bodo z glasbili pričarali zabavno vzdušje. Glasbena pravljica Čriček in mravljica idejnega vodje in pripovedovalca Boštjana Lipovška je pripravljena v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor. Vrača se tudi Igor Leonardi s svojo predstavitvijo klasične in električne kitare, medtem ko bosta Urška Križnik Zupan (harfa) in Miha Nagode (klavir) izvedla komentirani koncert z naslovom Ko se prsti in tipke dotaknejo strun.