Julij Betetto (27. 8. 1885 – 14. 1. 1963)

Že kot otroka s kristalnim deškim sopranom je Julija Betetta odkril pater Angelik Hribar in mu zagotovil glasbeno izobraževanje. Kasneje je njegove pevske kvalitete odkril Fran Gerbič in ga vpisal v šolo Glasbene matice. Že leto zatem, po maturi, je debitiral v opernem zboru in v istem letu nastopil tudi kot solist v operi Prodana nevesta. Kasneje je opravil avdicijo na Dunaju, tam doštudiral in 1909 debitiral v dunajski Dvorni operi in na Dunaju ostal do 1922. Pevsko kariero je nadaljeval v ljubljanski operi in gostoval po jugoslovanskih odrih. Vse od 1920 do 1962 se je posvečal tudi pedagoškemu delu. Vzgojil je vrsto uveljavljenih opernih in koncertnih pevcev doma in v tujini, mdr. Vekoslava Janka, Marijana Rusa, Valerijo Heybal, Rudolfa Francla, Ladka Korošca, Miroslava Brajnika, Sama Smerkolja, Sonjo Draksler, Milko Eftimovo in Marijo Bitenc Samec.

Prvič je slovensko glasbeno šolstvo po njegovi zaslugi na področju solopetja dobilo sistematično sestavljene učne načrte za nižjo, srednjo in višjo stopnjo šolanja (1936).

O njegovem delu in življenju lahko precej izvemo tudi iz pisem, ki so zbrana v knjigi in je dostopna na dLibu. Prav tam tudi najdemo ocene njegovih nastopov. Takole se je zapisalo Stanku Premrlu ob koncertu Glasbene matice, kjer je solistično vlogo v Sattnerjevi Jeftejevi prisegi: »Med solisti je imel največjo vlogo g. Julij Betetto. op naš rojak, sedaj c. kr. dvorni operni pevec na Dunaju. On napreduje očividno od leta do leta. Že pred enim letom  smo se zavzeli nad njegovim sigurnim nastopom, smo občudovali njegov polnodoneči, fino uglajeni in prožni bas in se divili njegovemu mojstrskemu predavanju. Sedaj nas je zopet presenetil; vse ravnokar naštete vrline je pokazal še v veliko večji meri. Pri „Jeftejevi prisegi" gre pač njemu precejšen del zasluge, da je delo tako lepo uspelo. Kako izborno in dovršeno je pogodil Jefteja, se ne da popisati. Treba ga je bilo le čuti. Ko je končaval svoj spev: „Odpusti, dete mi ljubo, zgoditi mora se tako: prisega grozna je — pa sveta!",  je poslušalcem takorekoč srce zastalo, bil je svečanoresen trenotek, ki nam ne pojde tako brž iz spomina.«

Več lahko najdete na portalu MOMUS.