Kaj je nekomercialni fonogram?

Razrešitve dolgoletnega problema, ki izvira prvenstveno iz različnega razumevanja  termina »komercialni fonogram«, k je uporabljen v 130. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP), predstavlja premostitev večje stroškovne obremenitve za koncertne organizatorje, predvsem tiste, katerih dejavnost je nepridobitna in v javnem interesu. Za javno predvajanje komercialnih fonogramov (tj. komercialno izdanih posnetkov glasbe), bodisi celovečerno bodisi pred, med in po koncertu, je namreč predpisano plačevanje nadomestil kolektivni organizaciji, ki je pristojna za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. V Sloveniji je za to pristojna kolektivna organizacija Zavod IPF.

Različna interpretacija pojma »komercialni fonogram« pogosto vodi do sodnih sporov med kolektivnimi organizacijami in uporabniki varovanih del. V obrazložitvi sodbe višjega sodišča, s katero se je končal eden izmed številnih sodnih sporov, je sodišče zapisalo, da zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma. Nekomercialni fonogram pa z javnim predvajanjem na koncertnem prizorišču ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega v komercialne namene.

Za obrazložitev termina nekomercialni fonogram smo poporosili pravnico Uršo Chitrakar: "Nekomercialni fonogram je tisti posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ki ni bil izdan za komercialne namene. To pomeni, da tak posnetek ni bil izdelan v zadostnem številu primerkov, ki bi bili ponujeni javnosti ali dani v promet in tudi ni bil dan na voljo javnosti tako, da bi lahko uporabniki do njega dostopali s kraja ali v času, ki ju sami izberejo. Kot nekomercialni fonogram tako šteje npr. poskusni posnetek izvedbe (npr. neizdan demo posnetek) ali posnetek, ki je bil narejen posebej za namen predvajanja na neki prireditvi in sploh nikoli ni bil objavljen ali neizdan posnetek, ki se ga uporablja za preizkus ozvočenja ali posnetek žive izvedbe, ki ni bil izdan ali objavljen."  

Kako pa je z javnim predvajanjem posnetkov s spleta? Urša Chitrakar odgovarja: "O tem se sodna praksa še ni določneje izrekla, vendar ZASP (v tretjem odst. 130. člena) določa, da se fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani za komercialne namene. Posnetki zvokov izvedbe ali drugih zvokov (fonogrami), ki so dani na voljo javnosti prek spleta npr. tako, da se jih ponuja kot »digital download« prek portala Bandcamp ali tako, da se jih objavi na portalu YouTube lahko štejejo kot komercialni fonogram. Če se tako objavljen oziroma javnosti ponujen posnetek javno predvaja npr. pred ali med koncertom, je potrebno plačati nadomestilo." 

Sodni epilog torej problem mnogih koncertnih organizatorjev, ki so se v izogib plačevanju nadomestil za javno predvajanje fonogramov raje odločali, da zvočnih posnetkov na koncertnih večerih ne predvajajo. Seveda pa bo pri tem potrebno skrbno preveriti, ali predvajani posnetki vendarle ne sodijo v kategorijo komercialno izdanih fonogramov, za katere je potrebno plačati nadomestilo v skladu z veljavno zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah.