23.07.2020
Kantavtorske kvante: Poslušajte štimo mojo
Pred kantavtorji so bili igrci, trubadurji, bukovniki, sejmarski pevci, potujoči študentje, ljudski godci, slepi pevci in drugi, ki so aktualna besedila lepili na zapomljive melodije.
Knjiga etnologinje in slavistke ter raziskovalke ljudskopesemskega izročila dr. Marije Klobčar Poslušajte štimo mojo, s podnaslovom Potujoči pevci na Slovenskem, je izšla pri založniku ZRC SAZU, Založba ZRC. Obravnava tematiko, ki je bila do sedaj precej na obrobju zanimanja folkloristike. Gotovo je ena izmed zanimivejših ugotovitev ta, da veliko pesmi, ki jih sedaj dojemamo za ljudske, izvira iz ustvarjalnosti potujočih pevcev, torej takratnih "kantavtorjev", ki so dogajanja iz višjih družbenih in mestnih okolij prenašali med preprosto ljudstvo na podeželju.
Monografija v časovni razdalji od nekdanjih igrcev do pojava radia obravnava različne skupine potujočih pevcev na Slovenskem, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje njihovih družbenih vlog. Z upoštevanjem primarnih virov, z naslanjanjem na neznana ali prezrta pričevanja in s kritičnim premislekom omogoča nov pogled ne le na pesemsko ustvarjalnost, temveč tudi na družbo, v kateri je ta nastajala. Ob obravnavi nosilcev viteške kulture prinaša nova spoznanja o pomenu slovenskega jezika in pesemske ustvarjalnosti v srednjem veku, s pregledom obveščanja v času tiska pa osvetljuje vlogo slovenskih dežel v širšem evropskem prostoru.
Z razkrivanjem pojava in dejavnosti sejmarskih pevcev razčlenjuje doslej na Slovenskem večinoma neznano raznoliko skupino posredovalcev med visoko kulturo in preprostimi ljudmi, vse do prosjakov. Ob tem osvetljuje zgodovinsko ozadje in družbeno vlogo nekaterih pripovednih pesmi, vlogo pesemskih letakov, pojav časopisnega obveščanja in vpliv spreminjanja prometa in komunikacij na to ustvarjalnost. Z opazovanjem ponarodevanja pesmi potujočih pevcev monografija spreminja tudi razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev ljudskega izročila.