Konkretna, ne le abstraktna »klasika« Maribora

Da bi le bilo še toliko več obiskovalcev, kot je bilo za uvod novinarskih mikrofonov. »Lepo vas je videti v tako velikem številu in pred tako velikim številom mikrofonov,« je za uvod pred začetkom sedemnajstega Festivala Maribor (od 11. do 22. septembra) v Vetrinjskem dvoru na deževni ponedeljek dejala Barbara Švrljuga Hergovich, ki v Mariboru skrbi za program klasične glasbe. »Ne vem, če sem jih že kdaj v teh letih imela na mizi toliko pred sabo.« Razlogov za to je najbrž več, vse pa druži želja, da se mariborsko septembrsko tradicijo ne le neguje, ampak tudi krepi. Kot »poklon mestu s slavjem raznolikosti«, kot pravi slogan festivala. 

In kako bo Festival Maribor tradicijo negoval letos? S krepitvijo in iskanjem mariborske preteklosti, korenin, pisane dediščine. Umetniško vodstvo je zaupano klarinetistu, skladatelju in dirigentu Matetu Bekavcu. Z Mariborom je Mate Bekavac globoko povezan, kot je poudarila voditeljica Festivala Maribor, saj je v mestu obiskoval srednjo glasbeno šolo, njegovi prvi koncertni koraki pa so povezani z Mariborom, ko so glasbeniki, zbrani okrog Janka Šetinca, sooblikovali Glasbeni september, ki je bil predhodnik Festivala Maribor.

»Želel sem vključiti mesto samo, njegovo zgodovino, prepletenost korenin, kar je zelo fascinantno,« je povedal Bekavac. »Važno je izpostaviti, kaj lahko v glasbi sobiva, v realnem življenju pa velikokrat ne. Korenine Mariborčanov so par generacij nazaj prepletene z Avstro-Ogrsko in Balkanom, iskal sem tako po klasični literaturi kot v etnu. Imeli bomo vse od avstrijske, madžarske, balkanske, romske glasbe. Eklektičen, resda umetno narejen izbor, ki pa odseva glasbeni zapis vsakega Mariborčana.« To vodilo se odraža že v naslovih koncertov: Slovanski umami, Trans: Danubia, Trans: Gitana, Tenkočutnost Balkana, Oberkrain – Unterkrain, V imenu korenin, Vez ...

Festival Maribor 2024 je sedemnajsti po vrsti pod tem imenom, nastal pa je iz več kot polstoletne tradicije septembrskega festivala klasične glasbe. »Izoblikoval, profiliral se je v predvsem v festival dobre glasbe. Temelji na kakovosti; tako kot glasbeniki smo slepi za meje. Sledimo tistemu, čemur sledijo glasbeniki: dobri glasbi,« je izhodišče pojasnila Barbara Švrljuga Hergovich. »Želim si, da festival ostane platforma, igrišče za krasne glasbenike. Vem, da imamo v Mariboru zelo veliko ljudi, ki imajo glasbo radi in jo strastno poslušajo. Ne fokusiramo se le na klasično glasbo in zahodnoevropski kanon, potešimo radovednost. Poslušalcev ne želimo prelisičiti s polovično ponudbo in marketinškimi prijemi. Tudi če kakšnega imena s koncertnega lista ne poznate, verjemite, da mu je vredno prisluhniti.« 

Festival Maribor 2024 prinaša deset koncertov v osrednjem delu, dva dogodka sta namenjena otrokom in mladostnikom, spremljevalni program pa bo hodeče narave, saj nudi spoznavanje mesta med sprehodom. 

»Na skoraj vsakem koncertu je nekaj, kar bo v Sloveniji prvič izvedeno, ne le v Mariboru,« je dodal Bekavac. »Že za prvi koncert z naslovom Slovanski umami sem našel pozabljenega Mariborčana, Maxa Schönherrja, ki je sicer tretja generacija, saj se ni rodil v Mariboru, sta pa že njegov oče in dedek zelo zaslužna za krepitev kulture v mestu z delom na glasbeni šoli. Že to je zame eno od odkritij in tudi poklon nečemu, česar Mariborčani ne poznajo.«

Bekavac si želi, da bi Maribor imel nekaj bolj konkretnega, ne le abstraktno zgodovinskega. »Pogovarjal sem se z Leonom Firštom in nastala je nova skladba, mešanica, ki govori o Mariboru. Monomuzikal, ker smo bili na tesno s časom, ki pa je konkreten poklon Mariboru,« je Bekavac izpostavil praizvedbo dela Ponočnjak. Izvirno besedilo, ki bo poslušalce popeljalo na potep po nočnih mestnih ulicah, je prispeval Janez Usenik, pripovedovalec bo Tilen Artač, pevec pa Gregor Ravnik.

Nasploh se je umetniški vodja festivala lovil pri iskanju gostov, zato je unovčil prijateljske naveze z avtentičnim pridihom v festivalskem konceptu. »Tak primer je Kvartet Kelemen,« je izpostavil v zvezi s koncertom Trans: Danubia (12. septembra), kjer bomo lahko prisluhnili delom Bartoka in Brahmsa. »Preko njih pa smo potem pripeljali še pravi romski band, doživetje, vredno izkušnje: Sárközy Bando za Trans: Gitana (13. septembra).« Iz dvoran se bo zaslišal tudi jazzovski zven trobente avstrijskega zvezdnika Thomasa Ganscha, in sicer na koncertu z naslovom Rambazamba (15. septembra). Za Ganscha je po Bekavčevem mnenju »težko reči, ali je džezer ali klasik, sicer pa takoj za Dunajskimi filharmoniki, kar se tiče promocije«.

Koncertno dogajanje, ki se odvija v različnih dvoranah (SNG Maribor, Narodni dom, Dvorana Union) in zajema tudi dva dogodka za otroke, se bo poleg tega odvijalo na prostem. V nedeljo, 15. septembra, se bodo v Glasbenem paviljonu Mestnega parka poklonili tradiciji prirejanja promenadnih koncertov, medtem ko bodo 19. septembra glasbeniki s priložnostnim koncertom pri Vodnem stolpu presenetili obiskovalce Lenta z glasbo in na prenovljeno dravsko nabrežje prinesli sproščeni duh priljubljenega dunajskega Grinzinga. V spremljevalnem programu bodo zgodbe o mestu zaživele na vodenem sprehodu, naslovljenem Mesto na prepihu zgodovine. 

Več o programu letošnjega festivala najdete TUKAJ.