02.02.2018

MENT Ljubljana – konferenčni del, I. dan

Poročilo s prvega konferenčnega dne festivala MENT Ljubljana.

Luka Zagoričnik, Dušan Mijanović

Seymour Stein
Foto: © MENT Ljubljana

Prvi dan konference na letošnji ediciji MENT-a Ljubljana se je pričel s hitrimi zmenki s promotorji in organizatorji, torej z mešanico mreženja in individualnih dogovorov za možnost klubskih in festivalskih nastopov ter promocije ustvarjalcev v teh krogih. Gre za dobro uveljavljen model showcase festivalov, ki scenam, menedžerjem in promotorjem omogoča neposreden stik s klubi in festivali. 

András Bodrogi András je na predavanju z naslovom Kako iz YouTuba izvleči čim več predstavil primere dobre prakse razvijanja vsebin ter ponudil nasvete, kako uporabiti različne kreativne formate in kako oblikovati pravilno strategijo.

Na poslušalnici, ki jo je vodila Klara Zupančič (Val 202, Punk Rock Holiday), je sodelovala skupina mednarodnih glasbenih strokovnjakov, kot so Sasha Yerchenko (Atlas Festival), Stepan Kazaryan (Moscow Music Week, Bol Festival) in Anita Richelli (Paper And Iron Booking), katerim se je kasneje pridružil John Robb (Louder Than War). Med šestimi skladbami, ki so jih ocenili, so bile tudi skladbe slovenskih skupin MRFY, Darla Smoking in Your Gay Thoughts. Predvsem Stepan Kazaryan je znal argumentirano zagovarjati svoja stališča. Institucija poslušalnice je med drugim pomembna zato, ker lahko organizator v določeni meri manipulira z izborom ter na ta način pospeši zanimanje sodelujočih kritikov oz. organizatorjev.

Na sprejemu in mreženju Austrian Heartbeats je Franz Hergovich iz Austrian Music Exporta predstavil avstrijske skupine na festivalu ter novopečenega direktorja avstrijskega predstavništva Kulturforum Ljubljana, Andreasa Pawlitscheka, ki se je opravičil, ker zaenkrat še ni uspel osvojiti slovenskega jezika.

Na predstavitvi z naslovom Več kot le glasbeni festivali so svojo dodano vrednost predstavili festivali Tallinn Music Week, Slush Music in We Make Waves, ki poleg glasbe odpirajo in naslavljajo tudi druge družbene vsebine, od večje prisotnosti žensk v glasbeni industriji skozi tehnološke in zagonske inovacije do razmaha kreativnih industrij in večje odprtosti družbe.

OpolnoMENTčenje: Pogledi izvajalcev in avtokarta ex-YU regije, ki ga je vodil nizozemski predstavnik Yugofuturisma Koen ter Heegde, smo spoznali malo znano kosovsko in prištinsko alternativno sceno, beograjski skvot Kvaka 22 ter delovanje v glasbeni industriji v predinternetni dobi in v času MySpacea. Svoje izkušnje so z nami delili Lucija Ivšić (Punčke, LAA), Jernej Šavel (Dubioza kolektiv), Guri Shkodra (Gillespie) in Ana-Marija Cupin (Repetitor, Kvaka 22).

O vlogi glasbenega novinarstva v dobi družbenih medijev so spregovorili voditeljica Nur Al Habash (Italia Music Export, IT) ter govorci Isabella-Anja Khom (Noisey), Ingrid Kohtla (Tallinn Music Week) in Monika Marušić (The Garden Croatia, LAA).

Po lanskem uspehu sploh ni bilo dvoma, da se bo madžarska pobuda za glasbeni izvoz HOTS (Hungarian Oncoming Tunes) vrnila na MENT. Predstavnik HOTS-a je dejal, da je k nam prišla dvajsetčlanska delegacija festivalskih promotorjev, managerjev, agentov in organizatorjev, ki predstavlja madžarsko glasbeno industrijo. (DM)

Prvi konferenčni dan je že ponudil dva najbolj izpostavljena pogovora z vplivnima figurama v glasbeni industriji. Seymour Stein, grammyjev nagrajenec, član Rock’n’roll Hall of Fame in ustanovitelj legendarne založbe Sire Records, ki je v svet ponesla urbani zvok New Yorka v sedemdesetih (Ramones, Talking Heads itd.), popa, rocka osemdesetih in devetdesetih (Madonna, Depeche Mode, The Cult, The Cure, Seal itd.) ter številnih drugih, prihaja iz nekega drugega časa glasbene industrije in je živa priča sprememb znotraj njega. Wright, ki je danes tudi podpredsednik pri Warner Borthers, je zaznal prenekatere zvočne premene v popularni glasbi in je poskrbel za to, da so v mainstream prešli številni izrazi, ki so se prvotno formirali na neodvisni sceni, kjer sta glavni motor zlasti entuziazem in ljubiteljstvo. Poudaril je pomembnost in odgovornost mentorstva, uvajanja in učenja v poslu ter prenosa znanj ter zaupanja v mlajše sile, kar v našem založniškem okolju precej pogrešamo in je morda ena ključnih pomanjkljivosti naših večjih založb, da niso v intenzivnejši maniri sledile mladim snovanjem. Poudaril je pomen neodvisnega založništva že v zgodnjih časih sodobne glasbene industrije kot tistega glavnega polja, ki poganja kreativnost v glasbi. Vsekakor lekcija za naš medijski prostor in založnike, ki jo uspešno ignorirata že vrsto let in sta s tem soodgovorna za mrtvi tok v našem mainstreamu. Wright je opozoril tudi na pomembne geostrateške in ekonomske spremembe v svetu, ki spreminjajo tržne deleže v glasbeni industriji, kjer je v preteklosti dominiral anglosaški svet, medtem ko je danes opaziti premik iz ZDA in Evrope v azijske dežele.

Debata Svetla prihodnost pretoka glasbe (in možni stranski učinki) je odprla najbolj pereče vprašanje sodobne glasbene industrije, t. i. streaming services, med katerimi so najbolj znani Spotify, Deezer, Apple Music in Tidal, ki dominirajo pri trženju in sodobni uporabi in novih načinih poslušanja in konzumiranja glasbe. Razpravljavci so bili Sammy Andrews (Deviate Digital, UK), Olya Moldavskaya (The Orchard, UK) in Steffen Holly (Inštitut za digitalne medijske tehnologije Fraunhofer, DE). Platforme so se izkazale kot svojstven rešitelj glasbenega založništva ob upadu prodaje nosilcev zvoka. Govorilo se je tudi o manjših, regionalnih in lokalnih streaming servisih, kakršen je primer v Rusiji, ki resda ponuja tudi delno promocijo in organiziranje turnej sodelujočih ustvarjalcev, vendar le stežka tekmuje z glavnimi igralci na sceni. Kljub temu ta in podobni manjši servisi ponujajo bolj fokusiran pristop k določenemu glasbenemu tržišču, kar je pozitivno. V Sloveniji imamo seveda ta problem, da niti trije izmed največjih servisov niso uradno dostopni. Primer kitajskih streaming servisov, recimo, je zelo aktiven, a je malo znan. Danes se mora torej ustvarjalec plasirati na različne platforme, če želi penetrirati na določene trge. Pri tem je pomemben tudi pristop v podajanju podatkov (metadata), ki skozi generirane playliste fokusira poslušalsko izkušnjo, pri čemer upošteva osebne izkušnje poslušalcev in njihova iskanja in sledi, ki jih pri tem puščajo za seboj. V tem sistemu je seveda vprašljiva distribucija denarja, ki večinoma zaobide avtorje in ustvarjalce same, medtem ko gre glavnina založbam in publisherjem. Obstajajo določene iniciative, ki skušajo vzpostaviti večjo kontrolo pri regulaciji nadpodatkovne baze na ta način, da bi se več denarja preusmerilo k ustvarjalcem. Drugi problem je ob inflaciji v produkciji glasbi različna vidnost glasbenikov na platformi. Pri samozaložnikih so zato pomembni predvsem neodvisni kreatorji playlist, ki so lažje dostopni. V svetu, ki ga generirajo algoritmi, pa je prisotna tudi hekerska komponenta, ki ustvarja šum znotraj sistema nadpodatkovnih baz. Sodelujoči so nas nadalje opozorili na občasni razkorak med prisotnostjo in popularnostjo ustvarjalca na teh servisih in realnostjo, ki se pokaže na terenu, denimo pri obisku koncertov. Nekateri servisi, kot je Spotify, zato počasi uvajajo prodajo koncertnih kart, ki jih prek platforme lažje prodajajo tistim, ki zvesto spremljajo določenega ustvarjalca. Obenem servisi danes gradijo tvoj (posameznikov) profil in ti samoiniciativno ponujajo novo glasbo. Kurirane playliste pa vendarle ožijo tvoje obzorje, ki je le na videz odprto in podprto z neomejeno količino dosegljive glasbe. Gre torej za medij, ki kreira glasbeni okus posameznika ter njegovo potrošnjo glede na njegov profil. Evropska Unija ravno zdaj implementira zakon, ki posamezniku omogoča tako prenos profila na različne servise kot tudi spremembo profila, ki so ga zanj sestavili algoritmi nekega servisa.

Na Menedžerskem omizju – Menedžment vzhajajočih bendov od A do Ž, kjer so sodelovali Ania Kasperek (Chimes Agency, PL), Sandra Vabarna (Trad.Attack!, EE) in Ina Tatarko (End Of The Road Festival Management, Parallel Lines Promotions, UK), so se pokazale razlike in stičišča med tržišči in pristopi v menedžmentu mladih ustvarjalcev med Zahodom in Vzhodom, med razvitim in razvijajočim se glasbenim tržiščem. V slednjem je pridobivanje sredstev izrazito vezano na žive nastope in manj na prodajo albumov, predvsem pa je pomembna strategija, oblikovanje ekipe in promocija, ki je odvisna od žanra in njegovih tržnih specifik. Pristopi udeleženk debate pri menedžeriranju so sicer zelo različni in se razpenjajo od zgolj strogo poslovnega do izrazitega vmešavanja v kreativni proces, v kreiranje javne podobe ipd. Pri obravnavi mladih bendov so govorke opozorile na pomembnost motivacije v začetni fazi, ko še ni pritoka denarja, ter vlogo začetnega vlaganja zasluženega denarja v produkcijo ter izgradnjo glasbe in zasedbe. Na Vzhodu je seveda izrazitejša podpora mehanizmov sofinanciranja, v Estoniji, denimo, zlasti za turneje, za razvoj in promocijo v tujini, med drugim s pomočjo Music Export Officies. Na Zahodu, kjer je sistem razvejen in utrjen, pa je za zasedbo pomembno, da poleg menedžerja čim prej najde še agenta oziroma agencijo in publisherja, ki s pogodbami z bookerji, promotorji in predujmi zagotavljajo pretok denarja. Govorke so poudarile odgovornost menedžerjev, da zagotovijo varno, ustvarjalno okolje za ustvarjalce, ki jih zastopajo, in vlogo komunikacije in prilagajanja v grajenju skupne vizije. Predvsem pa so izrazile pomembnost dolgoročne vizije, ki jo mora imeti ustvarjalec, dajo lahko potem s pomočjo menedžerja udejanja.

Mary Anne Hobbs je ena vplivnejših radijskih didžejk sodobnega radia, ki s svojo selekcijo in umeščanjem glasbe na radijske valove kot mnenjski voditelj že vrsto let vpliva na tokove v popularni glasbi, in to zlasti elektronski, ki sicer ni izrazito vezana za radijski medij. Hobbsova je v tej vlogi potemtakem v neke vrste konfliktu s tezo, da je radijski medij preživeta forma, saj so ga izpodrinili novi digitalni elektronski mediji. Govorka je šla skozi običajne faze kupovanja in poslušanja glasbe, bila je v bendu v vseh možnih vlogah, urejala svoj fanzin in poslušala Johna Peela, svojega vzornika. Pisala je za Sounds (kasneje za NME), in to je bil njen vstop v glasbeno industrijo. Svojo radijsko kariero je začela na mali, neodvisni lokalni radijski postaji XFM, ki se osredotoča na alternativno glasbo. Na BBC jo je spravil Trevor Dunn. Šlo je za čas ostrega in konfrontacijskega glasbenega žurnalizma, ki ga je takrat predstavljal glasbeni tednik NME. Tovrstnega pristopa pri nas nikoli ni bilo, razen morda občasno na Radiu Študent, ki pa se je vedno oziral zgolj na alternativno sceno, ki jo pač aktivno podpira. Hkrati se je pri nas pretok iz neodvisnih medijev v večje, nacionalne ali komercialne medije v zadnjem desetletju precej zaprl, zlasti za porajajoče se mlajše glasbene novinarje. K elektronski glasbi je Mary Anne pripeljala izkušnja manchestrskega kluba Hacienda, ki gre po njenem mnenju v pravo smer s svojim interesom za progresivno elektronsko glasbo v spregi s sodobno tehnologijo. Hobbsova dvomi v spremembo glasbene industrije oziroma verjame v spremembe na individualni ravni. Izjemen vpliv Mary Anne Hobbs na mednarodni glasbeni sceni so potrdili številni pokloni, ki so ji jih namenili poslušalci; še očitneje pa se seveda pokaže iz njene aktivne vloge pri večji medijski pojavnosti izvajalcev, kot so Andrea Belfi, Colin Stetson in Nils Frahm, naši znanci z manjših, eksperimentalnih glasbenih scen in z njimi povezanih odrov. (LZ)

Mary Anne Hobbs
Konferenca MENT Ljubljana
Konferenca MENT Ljubljana