03.02.2018

MENT Ljubljana – konferenčni del, II. dan

Poročilo z drugega konferenčnega dne festivala MENT Ljubljana.

Luka T. Zagoričnik, Dušan Mijanović

Konferenca MENT Ljubljana
Foto: Maša Gojić/ MENT Ljubljana

Predavanje Digitalno trženje dogodkov – spremenite sledilce v spletne vplivneže je vodila Daniela Grečnerová, ki v glasbeni in medijski industriji dela že trinajst let. Je soustanoviteljica platforme za vstopnice in analitiko Tootoot.FM, pri Tootoot pa je zadolžena za trženje in odnose z javnostmi. Avgusta 2017 je soustanovila agencijo House of Ukulele za kreativni PR in digitalno trženje. Daniela nas je seznanila s ključnimi parametri dobro pripravljene spletne strategije, saj promocija zgolj na Facebooku po njenem mnenju ne zadošča. Ključnega pomena je ugotoviti, kdo so potencialne stranke in kako jih prepoznati. Na primeru slovaške pevke, s katero sodeluje, je predstavila, kako z malimi sredstvi in rastočim občinstvom sestaviti učinkovito spletno kampanjo. Glasbenikom je priporočila, naj dobro premišljene zgodbe, transformirane v različnih formatih, lansirajo s pomočjo družabnih omrežji, kot so Facebook, Instagram, YouTube ter Google AdWords, ki ponuja popolnoma nove dimenzije oglaševanja. 

Pogovor z naslovom Glasba v filmih in reklamah: Pogovor z »vratarji« je vodil založnik, izdajatelj in menedžer Markus Linde. Za seboj ima dolg in uspešen seznam uvrščanja glasbe v nacionalne in mednarodne oglaševalske kampanje ter filme, poleg tega pa se ukvarja tudi s preiskovanjem in pridobivanjem glasbenih pravic. Pogovarjal se je s Pio Hoffmann, ki velja za eno vodilnih glasbenih opremljevalk za film in TV v Evropi, ter Tanjo Kos, strokovnjakinjo za tržno komuniciranje pri telekomunikacijskem podjetju A1 Slovenija. Pia je z anekdotami pojasnila, kako poteka proces pogajanja za nastanek filmske glasbe. Tanja predvsem zaradi pomanjkanja časa za izdelavo kratkih promocijskih videospotov ne najema skladateljev, temveč, če je to le mogoče, za glasbeno podlago skupaj s svojo ekipo sodelavcev uporabi katero od skladb domačih glasbenih skupin. Do sedaj je sodelovala s skupinami, kot so Raiven, Koala Voice, persons from porlock, Noair, Borka, Matter. Markus, ki so ga obiskovalci pohvalili za odlično vodenje pogovora, je to dejanje izpostavil kot primer dobre prakse.

Didier Gosset, direktor komunikacij in članstva pri evropskem združenju neodvisnih založb IMPALA, katerega poslanstvo je rast neodvisnega glasbenega sektorja, je skupaj z založniki Markom Godnjavcem – Jizahom, Nikolo Jovanovičem in Danijelom Sikoro pregledal stanje v založništvu na območju nekdanje Jugoslavije. Govorniki so ugotovili, da gre za majhno tržišče, na katerem prodaja albumov upada. Strinjali so se, da ne upada v vseh glasbenih žanrih, saj se glasbeniki s področja narodnozabavne in novokomponirane folk glasbe prav nič ne pritožujejo nad številkami. Jizah, ki je predstavnik založb Nika in Beton, je poudaril, da v Sloveniji že dve generaciji brezplačno uporabljata glasbo, zato je pač odnos do nje porazen, ter dodal, da se morajo mladi vključiti v glasbeno industrijo, kajti v nasprotnem primeru jo bodo vodili starejši, ki praviloma ne vedo, kako se stvari streže. Jovanović je dejal, da v Srbiji ne poznajo protekcije lokalne glasbe, kot jo imamo v Sloveniji. Sikora si je zaželel, da bi imel čarobno paličico, s katero bi na Hrvaškem popravil medijsko krajino ter ustvaril center, kakršnega imamo pri nas v Kinu Šiška.

Na zadnjem konferenčnem dogodku, ki je potekal v kavarni Moderne galerije, se je ob letošnjem praznovanju desete obletnice predstavil estonski festival Tallinn Music Week. Njegova ustanoviteljica in lastnica Helen Sildna je k besedi povabila Ivana Novaka iz skupine Laibach, ki se je v estonski prestolnici že večkrat predstavila. Ta je dejal, da je MENT dober festival, a je Tallinn Music Week vseeno veliko boljši. S tem je organizatorjem – poleg namiga, naj na eno od naslednjih edicij povabijo Laibach – sporočil, da je prostora za napredek še ogromno. (DM)

Na okrogli mizi z naslovom Osvajanje tujega tržišča so Sarah Besnard (ATC Live, DE/UK), Jörg Heidemann (VUT, DE), Nikki McNeill (Global Publicity, UK) razpravljali o promociji, distribuciji, bookingu in načinih prodiranja na tuja tržišča ter predstavili različne načine delovanja v Nemčiji in Veliki Britaniji. Zaradi upada prodaje plošč se je distribucija glasbe spremenila, prav tako kot tudi načini plačila, promocije in marketinga. Za slednjega poskrbijo različni distributerji, ampak navadno za to pričakujejo dodatno plačilo oziroma procente od prodaje. Glavna sprememba v delovanju distributerjev glasbe je predvsem v načinu plačila, ki je danes odvisen od dejanske prodaje in ne od vnaprej izpogajane vsote. Zaradi novih strategij medijev, ki nekatere stvari planirajo zelo vnaprej, predvsem če gre za velika imena in založbe, je težko poskrbeti za promocijo in recenziranje nove plošče, še posebno malih plošč, ki se redko recenzirajo. Običajno se s promocijo plošče ukvarjajo pol leta ali več v naprej. Inflacija vinilnih plošč, predvsem vnovičnih izdaj pretekle muzike, ter izdaje za Record Store Day povsem okupirajo tovarne za produkcijo vinilnih plošč, kar je ubijalsko predvsem za manjše, neodvisne založbe in ustvarjalce, ki izdajajo plošče v samozaložbi (ta model prevladuje pri nas). Tudi turneje je treba načrtovati precej prej in navezati stik z bookerji, včasih tudi do osem mesecev pred turnejo. Prodor na britanski trg je za nebritanske ustvarjalce izjemno težak in drag podvig, zato vsi priporočajo, da se ustvarjalci s svojo ekipo najprej poskusijo uveljaviti na drugih trgih in se šele nato lotijo naskoka na britansko tržišče, ki je najbolj razvito in dinamično glasbeno tržišče v Evropi. Pri iskanju priložnosti na showcase festivalih je pomembna strategija na več ravneh; nekateri ponujajo več priložnosti za spoznavanje in navezovanje stikov na področju posla (promotorji, založniki, agenti in agencije itd.), drugim pa se zdi še pomembnejša medijska izpostavljenost s čim več predstavniki iz pomembnih medijev. 

Helen Smith je predsednica uprave združenja neodvisnih glasbenih podjetij IMPALA s sedežem v Belgiji. Gre za neprofitni panožni organ, ki je bil ustanovljen leta 2000, zato da bi evropskim neodvisnim glasbenim podjetjem pomagal doseči cilje, ki so si jih zadali, in promoviral neodvisno glasbo v skladu z interesi umetniške, podjetniške in kulturne raznolikosti. Združenje je razvejeno, pravzaprav ogromno, saj združuje več kot 4000 neodvisnih glasbenih podjetij in nacionalnih zvez iz devetdesetih držav, ki jim pomaga pri vstopu na tuja tržišča in zastopa njihove interese v soočenju z multinacionalkami. Združenje so ustanovili belgijska založba in distribucijska hiša PIAS ter druge neodvisne založbe. Do te naveze je prišlo v času digitalizacije v glasbeni industriji, ki je ponudila priložnost za drugačen vstop na trg. Po analizah neodvisna scena lansira 80 odstotkov vseh izdaj na leto v Evropi in zagotavlja 80 odstotkov delovnih mest v glasbeni industriji, znotraj organizacije pa sodeluje s kolektivnimi organizacijami, ko gre za vprašanje transparentnosti pri plačevanju avtorskih pravic. IMPALA večkrat lobira tudi v postopkih regulacije na trgu v EU pa na področju združenj multinacionalk in dominiranju ter procesih koncentracije kapitala in tržnih deležev na trgu. Glavni adut združenja je kolektivni nastop sicer razdrobljenih neodvisnih založnikov, ki pridobijo s povezovanjem več moči za vplivanje na širše procese na ravni kulturne politike in sistemov sofinanciranja, v ekonomiji in nenazadnje politiki. O podobnem modelu bi veljalo razmišljati pri nas, kajti s takšnim pristopom se lažje poskrbi za interese glasbenikov, založnikov, promotorjev in menedžerjev na področju kulturne politike, kjer se razmere slabšajo iz leta v leto.

Na panelu Music Moves Europe: Nove perspektive so razpravljavci Matthieu Philibert (IMPALA, BE), Helen Sildna (Tallinn Music Week, Musiccase, EE), Elise Phamgia (Liveurope, FR), Mateja Demšič (City of Ljubljana, SI) govorili o novem projektu oziroma platformi Evropske unije Music Moves Europe, ki naj bi ponudila model za sofinanciranje glasbe in njeno močnejšo pozicijo na globalnem glasbenem prizorišču in tržišču. Evropska unija v program Creative Europe, ki je namenjen sofinanciranju kulturnega sektorja, odliva 0,1 % svojih sredstev. Domača predstavnika tega programa sta, denimo, za področje glasbe MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti (v okviru platforme SHAPE) in Kino Šiška (v projektu Live Europe). V Evropi se namenja premalo sredstev za neodvisni sektor v glasbi. Udeleženci na panelu so se strinjali, da obstajajo priložnosti za sofinanciranje neodvisnega sektorja, a je ta vedno tvegano področje, čeprav pravzaprav s svojimi vsebinami in pristopi poganja industrijo, ki jo nato vodijo večje založbe in multinacionalke. Zdi se, da je EU našla pravo formulo za sofinanciranje gledališča in filma, za glasbo pa ta čas še ni prišel. Helen Sildna je izpostavila pomanjkanje inovativnosti v panogi, zato bi bilo po njenem mnenju smiselno vlagati v inovacije, ki poganjajo t. i. četrto industrijsko revolucijo in sodobno ekonomijo. Hkrati je izpostavila, da so letos na srečanje v Davos povabili kulturne ministre evropskih držav, kar pomeni, da na kulturo začenjajo gledati kot na eno od osrednjih akterk tudi na področju gospodarstva. Mateja Demšič iz MOL-a je opozorila na aktivno vlogo mesta na področju glasbe, in sicer predvsem pri izobraževanju, štipendiranju in z odpiranjem prostorov za mlajše ustvarjalce, kjer ti lahko vadijo. Pomembni v tem oziru so tudi festivali za mlade talente, kot je denimo ŠPIL liga v Kinu Šiška, ter glasbene šole, ki so dostopne vsem in so neplačljive. Nova iniciativa na ravni Evropske unije se ukvarja s problemom delitve glasbe na t. i. resno (klasika, jazz) in popularno glasbo in različnimi mehanizmi, po katerih ti dve polji delujeta. V EU so se začeli spopadati tudi z razlikami na ravni kulturnih politik in razvojem infrastrukture v posameznih državah Unije. Pri nas, denimo, je največ težav na ravni kulturne politike, ki ne zna ustvariti sistema podpore za neodvisni sektor, ki sodeluje v projektih, sofinanciranih s strani Evropske unije. Dobra novica v tem oziru je, da podporni mehanizem na tem področju pripravljajo na MOL-u, čeprav to seveda ne bo rešilo težav na državni ravni. (LZ)

 

Konferenca MENT Ljubljana
Konferenca MENT Ljubljana
Konferenca MENT Ljubljana
Konferenca MENT Ljubljana