Mladi Rapetek – spodbujanje jezikovne, glasbene in druge ustvarjalnosti v praksi

Zadnji petki v mesecu so v Gala hali običajno rezervirani za rap. Preteklo je že enajst zaporednih sezon cikla Rapetek, praktično edinega kontinuiranega odrskega seriala, ki se na Slovenskem ukvarja s predstavljanjem rapa in hip hop kulture. Včasih se petkovim dogodkom pridruži tudi kakšen med tednom. Takrat ga poimenujejo Rapetek Extra. Za organizatorji pa je tudi prva sezona projekta Mladi Rapetek. Nastaja v sodelovanju Društva KAPA in Zavoda Culturemaker. Zasnovo projekta so predstavili na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, ki je namenjen bližnjim srečanjem snovalcev kulturnovzgojnih programov ter šolskim strokovnim delavcem.

Objavili so natečaj v katerem so zapisali, da je njihov cilj spodbujanje jezikovne, glasbene, likovne in plesne ustvarjalnosti, ki bo mladim omogočal pridobivanje novih spretnosti izražanja o perečih družbenih temah in veščine nastopanja ter soustvarjanja z vrstniki in spoznavanja hip hop kulture. Medtem ko se mnogi borci za bodočnost slovenske kulture zadovoljijo z dikcijo, zapisano v zakonu, so se na Metelkovi lotili projekta v praksi.

Natečaj je bil namenjen osnovnošolcem in osnovnošolkam od 5. do 9. razreda. Prijavili so se lahko v eno izmed štirih kategorij (rap in beatbox, DJ-janje in beat-making, ples, grafitiranje) ali pa se odločili za kombinacijo dveh ali več kategorij. Za udeležbo ni zadostovala le prijava. Natečajniki so morali ob prijavi poslati tudi material, kot so s telefonom posneti videoposnetki rapanja, beatboxa ali plesa, grafitarske skice, povezave do najljubših skladb z Youtube-a ali celo že ustvarjene lastne glasbene podlage. Po obveznem spoznavnem dnevu, kjer so se organizatorji prvič srečali z izbranimi udeleženci in njihovimi starši, se je 16. junija na vrtu Gale Hale odvila celodnevna delavnica, ki so jo vodili mentorji Zlatko, DJ K'Pow, MC Sunny Sun in Žiga Žmavc. Štirinajst dni kasneje pa je sledil še javni nastop.
 

Kaja, enajst sezon Rapetka je za vami. Kaj ste po desetih letih ugotovili in nato spočeli Mladi Rapetek?

Ugotovili smo, da je podmladka malo. Da so vsi DJ-ji že starejši od 30 let, prav tako MC-ji, kolikor se jih s temi aktivnostmi sploh še ukvarja. Mladi Rapetek je torej nastal iz potrebe. Z Meto Štular iz Zavoda Culturemaker sva se pogovarjali, da bi bilo dobro nekaj narediti na to temo. Malo nas je bilo strah, ker s tako mlado generacijo še nismo delali. Ampak je bilo super in isti koncept projekta bomo udejanili tudi v naslednji sezoni. Le da ga bomo razširili še na srednješolce.

Kako pa je z Rapetkovim občinstvom? Se isto stara kot ustvarjalci?

Na srečo ne toliko. Sam Rapetek smo začeli graditi z nule in to je praktično edina redna serialka v Sloveniji na področju hip hop kulture. Krivulja projekta se je skozi leta vedno gibala gor in dol. Je pa res, da če nikoli ne narediš nič za to, da bi otroci, ki bodo nekoč mladostniki in študentje, spoznali prostor v katerem deluješ, in ne nazadnje tudi starši, za katere je pomembno, da vedo kam njihovi otroci hodijo, prepuščaš preveč stvari naključju. Vsekakor je publika pomemben aspekt, na katerega smo pozorni. Ne morem pa trditi, da se publika pri hip hopu zelo stara.

Zelo celostno ste se lotili vsebine Mladega Rapetka. Rap, ples, grafiti, ...

Res je. Najprej smo imeli idejo, da bi se lotili izključno delavnic za mlade DJ-je in MC-je, potem pa spoznali, da bi raje skušali narediti nekaj za to sceno širše. Tako smo vključili tudi plesalce in grafitarje. Letos za grafite nismo prejeli prijav. Ampak mislim, da se bo to izboljšalo s časom. Recimo, povezovati smo se začeli z Ljubljana Graffiti Tour, da bi tudi na ta način povečali zanimanje za tovrstno ulično umetnost. Prav tako smo se povezali z Urban Roofom, ki se med drugim ukvarja tudi s plesnimi in DJ delavnicami. Skratka nastajajo različna povezovanja, kar nam omogoča, da skušamo zajeti celotno kulturo hip hopa.

Med mladimi je hip hop torej privlačen. Je ideja celostnega pristopa vašega projekta povezana tudi s tem, da se kultura hip hopa in njegova tradicija prenašata čim bolj avtentično?

Ja. Mladi preživijo res noro veliko časa ob telefonih, računalnikih in podobnim. Uličnega momenta skoraj več ni. Težko rečem, da Metelkova in Gala hala predstavljata ulico, gre pa vendarle eno središče urbanega življenja in njegove ustvarjalnosti. Pomembno nam je, da imajo naši obiskovalci stik z neko pristno in avtentično stvarjo. Na tak način ne nazadnje pridobivamo tudi nove sodelavce. V prostor vstopajo kot obiskovalci, nato pa jih pritegne, da bi z nami tudi sodelovali. Veliko je že to, da odpreš vrata kluba in daš nekomu možnost. Jaz bi bila recimo zelo vesela, če bi se starši malce bolj zanimali za to, kam njihovi otroci hodijo. Da pridejo noter, pogledajo kaj se dogaja, se lahko pogovorijo z vodjo kluba, da izvedo, kako stvari tu potekajo. Na nek način lahko to počnemo tudi skozi Mladi Rapetek. Preden smo pričeli z delavnico, smo imeli spoznavni dan s starši. Skupaj z otroci so nas obiskali in smo se lahko na licu mesta spoznali in pogovorili. Če bodo njihovi otroci čez štiri ali pet let začeli hoditi na Metelkovo, bodo starši vedeli v kakšnem okolju so. To se mi zdi zelo pomembno.

Tale vprašanja o celostnem pristopu in avtentičnosti hip hop kulture v bistvu zastavljam na osnovi spremljanja polemike na temo kamniških Matter, o katerih se je v javnosti precej razpravljalo.  Je Mladi Rapetek povezan tudi s tem, da se ne bi pojmovanje hip hop kulture izrodilo v neprave smeri?

Kar se mene tiče, ne. Pri nastopajočih na Rapetku gre predvsem za vprašanje njihove kvalitete. Res je, tu in tam kaj izpade tudi manj kvalitetno, vendar je osnovno programsko vodilo Rapetka kvaliteta. O Matter je veliko polemik. Meni osebno se zdijo interesantni. Pozdravljam nove stvari. Dejstvo je, da se je hip hop spremenil in kar se mene tiče, se mi zdi, da je potrebno na Rapetek pripeljati tudi nove stvari. Še vedno pa je prvi pogoj primerna kvaliteta.

Kako pa se občinstvo odziva na nove stvari v hip hopu?

Največ pozornosti še vedno žanjejo nastopajoči, ki izhajajo iz zlatih devetdesetih let. Problem novih muzik je predvsem v tem, da so honorarji tistih izvajalcev, ki bi jih želeli videti v klubu pogosto tudi do šestkrat višji kot honorarji starejših, ki so tudi visoki. Kot rečeno, pa starejši izvajalci privabljajo več občinstva in si jih je že s tem lažje privoščiti. Vseeno se trudimo v čim večji meri predstavljati tudi novejše muzike. V petek, 21. oktobra k nam prihaja Homeboy Sandman, širšemu občinstvu morda manj znan, vendar v newyorškem podtalju, iz katerega izvira, zelo priznan in cenjen raper.

Kaj lahko poveš o samem poteku Mladega Rapetka? Ogledal sem si video in videl, da je bila struktura udeležencev pestra. Tudi punce so bile zraven...

Punc smo bili zelo veseli. Najbolj navdušujoče pa je bilo, kako je bil v tem kratkem času viden napredek udeležencev. Vsega skupaj so imeli z mentorji na razpolago en dan delavnic in kasneje, čez dva tedna, tudi nastop. Ko smo ob koncu natečaja gledali prijave, je en fant recimo precej izstopal, po delavnici pa ne več toliko. Neverjetno so napredovali. Zlatko je ogromno opravil. Z mladimi je delal na tekstih, na rimah, na nastopu... Tudi Žiga za beatbox ter Sunny Sun in K'Pow za DJ-janje so bili krasni. Takoj se je tudi videlo ali katerega od mladih zanima še kakšen drug aspekt hip hopa in so se udeležili tudi drugih vsebin na delavnici. In nekateri so tudi nadaljevali. En fant že hodi na DJ delavnico v Urban Roof.

Ravno stvar, ki jo omenjaš, se mi zdi posebej zanimiva. Omogočili ste, da se vsi udeleženci, ne glede na njihovo osnovno zanimanje, seznanijo z različnimi aspekti ustvarjanja in s tem morda pridobijo nove interese in nove izrazne možnosti.

Ja, točno to. Najprej smo se pogovarjali, da bi za različne vsebine pripravljali ločene delavnice, nato smo se odločili, da bodo potekale vse hkrati. In je dobro izpadlo. Recimo tiste udeležence, ki so rapali, jih je zanimalo tudi DJ-janje in delanje beatov.

Kaj pripravljate za naslednjo sezono Mladega Rapetka?

Natečaj uradno še ni objavljen, bo pa v roku kakšnega meseca dni objavljen na naši spletni strani.  Koncept projekta bo podoben kot lani, le da bomo udeležbo omogočili tudi srednješolcem. Neučakani si lahko tako pogledajo lanske pogoje in se na svojo željo tudi že predhodno prijavijo na našem spletnem naslovu.