Naša pesem vstopila v šesto desetletje

Po tradicionalnih fanfarah, ki naznanijo pričetek tekmovanja, se je na odru v dveh dneh  zvrstilo 20 zborov z več kot  600 pevci. Predstavilo se je sedem debitantskih zasedb in 12 zborovodij debitantov. V sporedih zborov so predstavili pet novitet in pet prvih izvedb. Zbore je ocenjevala žirija v sestavi Tadeja Vulc, Primož Kerštanj, Aira Birziņa - Latvija in Esteban Urzelai - Baskija, Španija. Predsedovala ji je Urša Lah, ki je letošnjo izvedbo ocenila kot zelo obetavno: “Nastopilo je zelo veliko debitantov, kar je za nas zelo perspektivno in pomeni, da se zborovodje želijo predstaviti, napredovati. Izbirali so zelo izvirne, slogovno raznolike sporede, usmeriti pa jih želimo, da poleg mladih skladateljev izbirajo tudi že uveljavljene in naročajo poleg priredb slovenskih ljudskih tudi več originalnih slovenskih del. V svojem nagovoru sem želela opogumiti zborovodje, da se srečujejo, spodbujajo, diskutirajo in tako skrbijo za naš dirigentski poklic – ta namreč še posebno v zahodnih demokracijah, po katerih se Slovenija rada ozira, postaja ogrožen. Splošen nivo je bil zelo visok, mogoče nam je manjkala le ‘špica’, res pa je, da se kar nekaj dobrih zborov letos tekmovanja ni udeležilo. Pohvalila bi tako zmagovalca, ki je odpel zelo prepričljivo in se bo v prihodnosti glede na mladost zasedbe gotovo še izuril, kot tudi vse zlate in visoko srebrne zbore, saj so se mnogi med njimi Naše pesmi udeležili prvič in so svojo vlogo opravili čudovito.”

Zmagovalec je Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič Barić, ki zbor vodi tretjo sezono, zasedba pa se je v tem času tudi številčno vidno povečala.

Na drugo mesto se je uvrstil Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto z dirigentko Alenko Podpečan.

Na tretje mesto se je povzpel Mešani pevski zbor Viva Brežice, kjer od lani svojo ustvarjalno vizijo uresničuje mladi zborovodja, tudi študent kompozicije, Krištof Strnad.

Posebno priznanje obetavnemu mlademu skladatelju za izvedeno skladbo v slovenskem jeziku je prejel Jan Triler za priredbi dveh ljudskih pesmi, ob tem pa je prejel še nagrado za najboljšo noviteto za skladbo Elizijska polja.

Naša pesem že dolgo nima samo tekmovalnega značaja, ampak ob njej potekajo tudi pogovori in diskusije, imenovani CEZURA, ki jih je tokrat vodila Karmina Šilec, udeleževali pa so se jih tako mladi zborovodje, tudi študentje, kot že vidna dirigentska imena in nastala je zanimiva izmenjava mnenj.

Na sklepni prireditvi so poleg nagrad izpostavili tudi letošnje Gallusove nagrajence JSKD za zborovsko dejavnost, med katerimi so bili Franka Žgavec, Komorni zbor Megaron in skladatelj Lojze Lebič, letošnji jubilant 90-letnik, ki ga je nabito polna Unionska dvorana počastila s stoječimi ovacijami in mogočnim ter ganljivim skupnim petjem njegove priredbe slovenske ljudske Ta drum’lca.

Vse rezultate in nagrade najdete TUKAJ.