Nič ne more nadomestiti žive umetnosti

Ludwig van Beethoven bi bil najbrž navdušen. Ne samo zato, ker so mu na Festivalu Maribor porinili pametni telefon v roke. Ni zaman Barbara Švrljuga Hergovich, voditeljica programa Koncertne poslovalnice in Festivala Maribor, spomnila, da veliki skladatelj ni zmogel brez glasbe niti takrat, ko ni več slišal. 

»Zdaj so časi drugačni. Srečni smo, da imamo sodobno podporo tehnologij, interneta, telefonov in računalnikov, ki so nam pomagali v teh koronačasih uživati v umetnosti. Sodobna tehnologija nudi izredne možnosti za komuniciranje. Lahko smo poslušali koncerte, ki so bili zgolj za pretočne vsebine na internetu. Ampak nič ne more nadomestiti živega srečanja, družabnega dogodka in uživanja umetnosti v živo. To še toliko bolj velja za klasično glasbo,« je v torek, 15. septembra, na novinarski konferenci v Mariboru povedala Barbara Švrljuga Hergovich. 

Pripravljeni na Beethovna. In korono

 To zlasti velja za Festival Maribor, ki bo trajal od četrtka, 17. septembra, do sobote, 26. septembra. Minil bo v znamenju Beethovnovega jubileja, bo pa seveda tudi zaznamovan z omejitvami, povezanimi s koronavirusom. »Na Beethovnovo obletnico smo se lahko pripravili, ampak na vse to, kar imamo sedaj, pa nas ni moglo pripraviti popolnoma nič,« je povedala voditeljica festivalskega programa. 

V Mariboru je deloma olajševalna okoliščina ta, da je ekipa Narodnega doma, katerega del je Koncertna poslovalnica, konec avgusta že uspešno organizirala Festival Lent. Za vse dogodke na Festivalu Maribor so dobili pozitivna soglasja Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Beethovnova Fantazija iz sence Devete simfonije

Festival Maribor sam sebe opisuje kot vezni člen med svetovnimi imeni in domačimi talenti. Tak bo že otvoritveni koncert Zborovska fantazija (četrtek, 17. september, ob 19.30 v Veliki dvorani SNG Maribor). Simfoničnemu orkestru in zboru SNG Maribor bo namreč dirigiral avstrijski dirigent Wolfgang Harrer. Skupaj z zvenečimi solisti – pianistom Nejcem Kampletom, sopranistkama Rebeko Lokar in Valentino Čuden, mezzosopranistko Ireno Petkovo, tenorjema Martinom Sušnikom in Dušanom Topolovcem ter baritonistom Jakijem Jurgcem – bodo po Pesmi jeseni Antona Lajovca in Beethovnovi Deveti simfoniji, št. 1 v C-duru, op. 21 predstavili Fantazijo za klavir, soliste, zbor in orkester, op. 80. »Gre za ambiciozno koprodukcijo skladbe, ki je svetla točka v Beethovnovem opusu, ki pa je bila skozi stoletja označena za 'manjšo sestro' znamenite Devete simfonije. Opeva srečo in ljubezen do umetnosti, čemur lahko danes še posebej prisluhnemo,« je Barbara Švrljuga Hergovich opisala skladbo, ki jo je Deveta simfonija večinoma povsem zasenčila, ampak ima ravno tako svoj čar. 

Da bo v Mariboru sijal zvezdniški sij, so prepričani zaradi koncertov Umetnikov pogum (21. september, 18.00 in 20.00) ter Večer za Beethovna (22. september, 19.30). To bo bleščeči vrhunec, ko bo gostoval Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent bo Marko Letonja, gost eminentnih svetovnih odrov, kot solista pa bosta nastopila violinistka Vilde Frang in violončelist Nicolas Altstaedt. »Gre za izjemen dogodek, ki smo mu sicer lahko priče le na najuglednejših svetovnih odrih. Solista takšnega kova je težko slišati kje drugje,« se je voditeljica festivala ozrla h koncertu Umetnikov pogum. 

Atraktivnost je takšna, da so se zaradi ukrepov, ki so zmanjšali kapaciteto celo Velike dvorane SNG Maribor, pripravili na kar dve izvedbi koncerta, ki bo vseboval Beethovnovo Uverturo Leonora, št. 3, op. 72b in Brahmsov Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102. 

»Če slučajno ne poznate Vilde Frang, gre za precej nenavadno zvezdnico. Čeprav dobiva vabila iz najuglednejših hiš, se ne podi za bleščečimi nastopi, samoprezentacijo in sodelovanjem z modnimi hišami, kakor je trenutno v navadi, raje si vzame čas in premisli o svojem umetniškem poslanstvu,« je norveško zvezdnico opisala Barbara Švrljuga Hergovich. Na Festivalu Maribor bo Frangova nastopila še enkrat, in sicer v torek, 22. septembra, ob 19.30 v Dvorani Union, ko se ji bo in Altstaedtu na violi pridružil britanski glasbenik Lawrence Power. Predstavili bodo Beethovnove Serenado v D-duru za violino, violo in violončelo, op. 8, Godalni trio št. 5 v c-molu, op. 9, št. 3 ter Godalni trio št. 3 v G-duru, op. 9, št. 1. 

Nenavadno in interaktivno

Zadnji dan festivala bo v Dvorani generala Maistra v Narodnem domu nastopil zelo nenavaden dvojec z Matthiasom Bartolomeyjem (violončelo) in Klemensom Bittmannom (violina, viola, mandola), ki nosi ime Progressive Strings Vienna. »Dvojec, ki napenja neverjeten most med klasično glasbo in vsemi pojavi sodobne glasbe. Glasbenika odkrivata nove zvočne pokrajine, ne glede na žanr, s prefinjenim občutkom od klasične glasbe do jazza, rocka in popa. Gre za netipičen 'groove', zato gre za koncert, zanimiv za najširšo publiko.« Predstavila bosta projekt Dynamo. 

Ampak to še zdaleč ne bo najbolj neobičajen nastop. Ta je rezerviran za petek, 25. septembra, ko bo v Dvorani Union ob 20. uri na sporedu nastop Orkestra mobilnih telefonov. Komornemu godalnemu orkestru Slovenske filharmonije pod vodstvom Stevena Loya se bo pridružil Orkester mobilnih telefonov, ki ga bo vodil Anders Lind. Ta švedski skladatelj se je uvodoma že predstavil v Mariboru z interaktivno razstavo Črte, nato pa opisal, kako bo videti koncert, na katerem bodo sodelovali nešolani glasbeniki. Pravzaprav kdorkoli, ki se bo prijavil pred koncertom in prinesel s seboj svoj pametni telefon. Slišali bomo Mozartov Divertimento v F-Duru, K 183, Komorno simfonijo št. 1, op. 145 Mieczysława Weinberga in Lindov Godalni orkester nadzorovane napetosti. Kako bodo prisotni igrali na mobilne telefone? »Z aplikacijo, ki sem jo razvil z dvema švedskima programerjema, kjer je bistvo, da telefon vsakič zaigra drugačen zvok ob pritisku na zaslon. Skupaj bomo igrali, sam pa bom na sintetizatorju.« 

Lind se je predstavil kot skladatelj in glasbenik, ki ga zanima sam proces nastajanja zvoka. »Zanima me tako tradicionalen način s tradicijo orkestrov, obenem pa zvoki, ki jih lahko producirajo sodobne elektronske naprave. Dobro jih je združevati, verjamem, da je to način, da se povežemo z našim časom. Če bi Beethoven bil danes živ, bi po mojem zelo uporabljal elektronske naprave.« Dodal je, da lahko na tak način ugotavlja, kaj glasba sploh je. »Tako imamo možnost ustvarjati nova glasbila in jih uporabljati na nove načine, obenem pa povabimo še druge skupine k sodelovanju v artističnem okolju.« 

Matineja s Hrestačem bo med arkadami 

Kljub vsem omejitvam bo tudi letos izveden tradicionalni koncert, poimenovan Matineja za družine, torej za najmlajše. »Pri pripravi tega dogodka smo še posebno previdni, kako pripraviti prizorišče, na katerem bo ustrezno poskrbljeno za varnost vseh udeležencev. Te pogoje lahko zagotovimo. Koncert bo v primeru ugodnega vremena med arkadami Viteške dvorane.« Nastopila bo Adriana Magdovski s Suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Barbara Švrljuga Hergovich je glasbenico označila za izredno srčno osebo, ki zna navezati stik tudi s tistimi, ki jim glasba ni tako blizu.