Od D'n'B-ja prek psy trance-a do vrhunske avdiovizualne umetnosti

Tadej Droljc se je z umetnostjo pričel ukvarjati pred petnajstimi leti. "Neki prvi poskusi segajo v čas, ko sem se srečal z glasbenim programom Reason. Prvotni namen ja bil delati drum&bass, ko pa sem začel obračati gumbe na sintih, me je odplavilo v svet zvočnega eksperimentiranja in kasneje tudi v neko čudno glasbo - zelo naivno seveda. Že takrat se mi je posrečilo ustvariti zvoke, ki so mi dvigali kocine in me popeljali v neke neslutene globine. Kar me je pri tem najbolj fasciniralo je bilo to, da sem lahko s pomočjo tehnologije presegel meje svoje domišljije in ustvaril nekaj nezamisljivega, to je pa v meni resoniralo z nečim neizrekljivim. In iskanje tega občutka, preko dialoga s tehnologijo, je ostalo osrednji del vsakega mojega kreativnega procesa," je povedal Droljc.

Po začetni fazi sintetike ga je odneslo v terenske posnetke in iskanje nečesa naravnega. "V tem času sem ogromno planinaril. Da bi čim bolje izsesal glasbene potenciale terenskih posnetkov sem začel tudi programirati. Da bi kreativno programiranje za glasbene namene bolje obvladal, sem pustil študij strojništva (5 izpitov pred diplomo) in s tem povezano službo ter se odpravil na študij računalniške glasbe v angleško mesto Hull. Tam sem se naučil ogromno različnih stvari in tako sem začel delati nove medijske interaktivne inštalacije z močno avdiovizualno noto, zvočni dizajn za videe, preizkusil pa sem se tudi kot tonski tehnik. Med vsem tem sem pridno hodil tudi na rejve in ko sem slišal psy trance na festivalskih ozvočenjih ala Ozora ali Boom sem se odločil da se preizkusim v psy trance-u. Osnovna želja je bila slišati svojo glasbo na takem ozvočenju. Sledilo je obdobje obsedenosti s produkcijo, ki sem jo pred tem popolnoma zanemarjal," je dejal Droljc. Paralelno vsemu temu je Tadej delal tudi na Radiu Študent, kar mu je pomagalo, da je medtem, ko je pripravljal glasbene oddaje, temeljito razširil svoja glasbena obzorja in se dodobra spoznal z različnimi scenami in umetniki. Te izkušnje mu sedaj pridejo izredno prav, saj so kritična distanca, vrednotenje in kontekstualizacija nujni del njegovega kompozicijskega procesa.

"Pred nekako petimi leti je bil tako nabor mojih dejavnosti zelo pester, manjkal pa mi je nek manj razpršen fokus, kamor bi usmeril večino svoje energije. Tako sem začel razmišljati o nekem avdiovizualnem projektu, ki bi združil večino mojih interesov v enega. Na avdiovizualni sceni pa sem obenem videl estetsko nišo, katero bi ta projekt lahko zapolnil. Imel sem vizijo projekta, katerega pa nisem imel časa realizirati, saj sem v tem času delal kot samostojni podjetnik in sem komaj shajal iz meseca v mesec. Ko sem našel razpis za štipendijo sem idejo prijavil kot predlog za raziskavo in uspel sem prepričati žirijo. In šele tekom doktorata sem na polno zagrizel v umetnost, ki pa je v mojem primeru združuje in prepleta vse omenjene vplive."

Tadej se je pri delu z avdiovizualno kompozicijo Capillaries Capillaries, ki jo je ustvarjal dve leti, velikokrat znašel v začaranem krogu. "Capillaries Capillaries je bil izredno obsežen projekt, saj sem želel preizkusiti različne ideje, ki pa jih ni mogoče realizirati z nobenim obstoječim orodjem. Temu primerno sem moral razviti posebni avdiovizualni sistem, ki bazira na dvosmerni komunikaciji med programoma Max in Live. Problem je bil seveda v tem, da za razvoj določenega orodja potrebuješ zelo specifične kompozicijske izkušnje, da veš, kaj ti mora orodje nuditi, saj ideje še zdaleč niso dovolj! Izkušenj pa ne moreš imeti, dokler nimaš orodja! Tako sem bil primoran neprestano skakati med razvijanjem orodja za realizacijo kompozicijskih idej in iskanjem novih idej iz samega eksperimentiranja z orodjem. Začetne ideje so se tako tekom procesa popolnoma transformirale, prav tako pa tudi samo orodje. Končno orodje je postalo nekakšen modularni sistem za procesiranje 3D geometrije. Geometrija pa je v mojem delu vozlišče zvoka, ritma in preostalih vizualnih elementov. Zadeva deluje v realnem času, mrcvarjenje geometrije pa lahko tudi snemam na časovnico, kjer zadeve tudi naknadno izmenjujem in na koncu po potrebi izvozim v off-line načinu," je Droljc opisal potek svojega dela.

Avdiovizualna kompozicija Capillaries Capillaries predstavlja osrednji del Tadejeve doktorske raziskave, ki jo podpirata slovensko Ministrstvo za kulturo ter Center za raziskave v novih glasbah (CeReNeM) univerze v Huddersfieldu (Velika Britanija). Osnovna želja je bila odmakniti se od prevladujočih avdiovizualnih trendov, ki temeljijo na vizualizaciji glasbe ali obratno. "Hotel sem ustvarjati znotraj avdiovizualne paradigme, ki bazira na manipulaciji avdiovizualnega materiala in ga tretira kot neke vrste inštrument. Na primer sprogramiral sem vizualni 3D objekt, ki sem ga lahko premikal in mrcvaril z roko preko Leap Motion senzorja. Premikanje je sprožalo zvoke s tem pa ustvarjalo ritem. Zvočni dizajn sem delal med tem, ko sem gledal in mrcvaril objekt v realnem času, ob tem pa zopet spreminjal vizualno podobo glede na nastale zvoke. Samo gibanje je zopet vplivalo nazaj na zvočne parametre. Šlo je za neprestano skakanje med zvokom in sliko. In to v osnovi deluje kot kompozicijska omejitev, ki zahteva drugačne estetske rešitve. Vizualne omejitve na primer ne dopuščajo določenih zvokov ali glasbenih fraz in obratno. In relativno hitro sem sicer lahko prišel do rezultatov, ki so imeli veliko potenciala iz bolj akademske perspektive, da pa je zadeva delovala na čustveni ravni in obenem obkljukala zahteve doktorata, pa je bila izredno težka naloga. Slepih ulic in bojev z zmaji je bilo veliko," je o mukotrpnem procesu spregovoril Droljc, ki si te poti ne bi želel več ponoviti.

Prav tako veliko tehnik, ki jih uporablja, bazira na naključjih in verjetnostih. Poleg tega pa uporablja tudi algoritme, ki simulirajo fiziko oz. neke bolj naravne procese. Za identično ponovitev tovrstnih procesov je potreben konstanten frame-rate, ki pa ga v real-time sistemih ni mogoče doseči. Posledično avdiovizualni material v Capillaries Capillaries ni bil nikoli fiksen. Zato je Tadej moral razviti neko estetiko, ki je dopuščala tovrstno ohlapno komponiranje. Vse to je bil seveda dolg učni proces. Sedaj, ko ima orodja izdelana in več izkušenj lahko komponira neprimerno hitreje.
 

Nagrada Lumen se podeljuje za vrhunske dosežke na področju digitalne umetnosti, vključuje pa tudi svetovno turnejo, ki je do sedaj zaobjemala prestolnice, kot so New York, Shanghai, London, Berlin, Amsterdam ali Atene. Letošnja turneja se bo izoblikovala tekom prihajajočega leta, znani pa so že prvi datumi, in sicer Brighton Digital Festival (največji festival digitalne umetnosti v Veliki Britaniji), London Winter Lights Festival ter Cyberfest v St Petersburgu. "Nagrade vidim predvsem kot neke zunanje potrditve, ki imajo veljavo v javnosti in stroki, s tem pa odpirajo določena vrata. Na primer vsi razpisi za delo na boljših univerzah, katere sem do sedaj gledal, so zahtevali mednarodno prepoznavnost in mislim, da ti dve nagradi to v določeni meri zagotavljata. Prav tako nagrade pritegnejo pozornost, kar je dobro za reklamo, s tem pa je lažje dobiti nastope. Lahko rečem, da mi nagradi predstavljata predvsem neko večjo varnost v bolj poslovnem delu kariere, za katero pa še ne vem, ali bo krenila v bolj umetniško ali bolj akademsko smer oz. najverjetneje nekje vmes. Prav gotovo pa me bolj vleče k prvi opciji," se je Droljc ozrl v prihodnost ter opomnil, da nimata nagradi nobenega direktnega vpliva na njegovo delo.

Ker nagrada Lumen načeloma cilja na predstavljanje v galerijah oz. razstavah, se Tadej sprva ni želel prijaviti na razpis, saj je bil mnenja, da nima nobenih možnosti. Po nagovoru življenjske sopotnice, je na srečo popustil, ter se prijavil nekaj minut pred iztekom roka. Tako je postalo Capillaries Capillaries prvo ne-galerijsko delo, ki je bilo do sedaj nagrajeno. "Zaupali so mi, da so že dobivali ponudbe od festivalov za nastope, niso pa tega še nikoli prakticirali. Tako, da v kolikor bi se tekom turneje omejil le na nastope, potem bi verjetno zamudil veliko priložnosti. Na srečo imam pripravljenih že nekaj galerijskih izdelkov, nekatere dele v Capillaries Capillaries lahko hitro spremenim v smiselne inštalacije, saj gre za avdiovizualne gmote, ki se neprestano spreminjajo," je dejal Droljc, ki bo iz turneje poizkusil iztisniti največ, saj se zaveda, da sta dva predhodna nagrajenca s pomočjo turneje postala profesionalna umetnika, pred tem pa jima je bila umetnost neka stranska panoga. "Za to sicer rabiš čas, karizmo in tudi poslovno žilico, česar pa jaz nimam prav veliko. Tako da ne vem, kaj se bo izcimilo, pustimo se presenetiti."

Droljc se želi vrniti in živeti v Sloveniji, toda ne ve, kdaj bo to mogoče, ker so opcije za preživetje v tujini na žalost mnogo boljše kot pri nas. "Z mojo bodočo izobrazbo zaposlitve pri nas najverjetneje ne bom mogel najti, saj bo tudi v tujini težava. Prav tako ni nobene institucije, ki bi nudila primerno okolje za post doktorske študije, kamor me tudi vleče. Kolikor je meni znano, pri nas niti ne moreš doktorirati iz umetnosti. Poleg tega so v Sloveniji tudi slabe letalske povezave, kar je še dodatni problem v kolikor bom ciljal na festivale. Pa seveda je tu status samostojnega podjetnika, ki je pri nas izredno drag. V Angliji na primer z s.p.- jem nimaš nobenih fiksnih stroškov, prve davke pa začneš plačevati šele, ko ti zaslužek preseže letni limit, ki je trenutno več kot 10.000 funtov. Tako da Slovenija definitivno ni preveč mikavna opcija, je pa moj dom," je zaključil Droljc, ki se bo decembra pri nas predstavil na festivalu Izis.