Predzadnje dejanje

Domača rockovska zasedba Werefox se po devetih letih studijskega ustvarjanja in koncertnega udejstvovanja poslavlja v velikem slogu. Pred kratkim objavljeni mini album Live Radio Session je dostopen tako v avdio kot tudi video obliki na spletnih glasbenih platformah in je uvertura v zaključno glasbeno delo, ki ga ima skupina namen izdati naslednje leto. Slednje, v digitalni obliki »patchwork« albuma, naj bi vsebovalo skoraj celotno dosedanjo glasbo skupine Werefox, ki jo bodo dodatno oplemenitili nekateri še neizdani demo posnetki. 

Zasedba Werefox je že od svojih začetkov uspela strniti prenekatere posamične individualnosti, pomiriti duha glasbene preteklosti ter dati intuitivnemu navdihu povsem nov zagon. Skupina, katere člani so se kalili in ustvarjali zvočno-lirično podobo v tako izjemnih kolektivih, kot so Psycho-path, Manul in Sphericube, so že s prvencem I Am Memory uspeli preseči banalno žanrsko predalčkanje in klasično etiketiranje superskupine. Zlitina različnih agregatnih stanj čustvovanja, v katerih se spomin realizira kot ustvarjalni inkubator in motivator, je skladbam skupine Werefox dajala patino rockovske brezčasnosti. Pesniška predstavnost Melée, ki jo ovija tančica ženstvenosti, hudomušna kitarska izvrstnost Saša Benka ter telepatsko uigrana ritmičnost na relaciji Manuela Hahna na basu in bobnarja Davida Halba so postale zaščitni znak novodobne fuzije rocka, na pol poti med alternativo in mainstreamom. In če je prvenec I Am Memory prinašal slovo od prenekaterih glasbenih življenj iz preteklosti članov skupine Werefox, potem je drugi dolgometražni studijski album Das Lied der Maschinen zacementiral njihovo novo glasbeno podobo. Dodatno podprti s produkcijo starega prijatelja in sodelavca Hannesa Jaeckla, ki je uspel prefinjeno ujeti očarljivost zvočno-liričnega izpovednega loka ter podrezati vsakršno anomalijo ali atavizem aranžerskega ekstremiteta, je zasedba Werefox postregla s tehnično dovršenim studijskim delom, katerega kipeča emocija se nikoli ne zlije čez rob mešalne mize, ampak ostaja v na pol polnemu kozarcu tequile. Gre za sodobni rock, ki še vedno črpa iz bogate zakladnice neodvisnega kitarskega zvoka in se ob tem ne obremenjuje z žanrsko ločnico med podzemljem in nadzemljem v glasbi, za vsebinsko, zvočno in lirično formo, ki jo redkokateri uspejo preseči na tako subjektivno sofisticiran način in pri tem ohraniti samosvoj, unikaten glasbeni izraz. To je Werefox.

Po petih letih so v skupini postregli z ultimativnim avdio-vizualno koncipiranim posnetkom svojega nastopa v studiu Radia Študent, ki so ga enostavno poimenovali Live Radio Session. Štiri povsem nove skladbe predstavijo Werefox v najbolj rudimentarnem glasbenem obličju, kot nekakšen križanec med vadbenim prostorom in koncertnim odrom. Kot poslušalci oziroma gledalci smo priče pristnemu, eklektično intimnemu in čustveno nabitemu vzdušju, ki ga je moč potežkati tako s količino decibelov kot z električnim nabojem v zraku kultnega koncertnega RŠ prizorišča.

O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti skupine Werefox smo se pogovorili s frontmanko, pevko, pesnico in vsestransko glasbenico Melée.

Kako in kdaj ste se odločili, da studio Radia Študent uporabite za prizorišče Live Radio Sessiona? Štiri povsem nove skladbe – mi lahko poveš nekaj o njih in njihovem nastanku?

Odločili smo se spomladi 2019, ker smo že dalj časa želeli posneti cel radijski koncert v živo ali vsaj nekaj pesmi. Začetna ideja je bila izvesti live stream koncert, ampak bi morali predolgo čakati na termin, saj je poletje mrtva sezona za tovrstne oddaje na radiu, sploh na RŠ-u. Dogovarjali smo se sicer tudi z mariborskim Altr radiem, ampak smo na koncu vseeno izbrali RŠ, nenazadnje zaradi zgodovine, ki jo člani benda imamo s studiem Radia Študent. Štiri skladbe – Hallowed Be Thy, What Am I To You, Caveat, This In-Sync-Thing, ki smo jih izbrali, so del glasbenega materiala, ki je nastal v zadnjem obdobju delovanja benda in bil testiran in piljen na številnih koncertih po bivši Jugi in Balkanu.

Kako bi opisala svojo glasbeno izkušnjo z zasedbo Werefox, seveda s poudarkom na svoji dosedanji impozantni glasbeni karieri. Kakšen napredek in presežek tvojega pevskega in liričnega opusa predstavlja Werefox?

Gre vsekakor za zelo pomembno izkušnjo v moji glasbeni karieri, saj je vsaj na začetku kazalo, da bo to tista inkarnacija ideje benda, ki se bo v največji meri približala posebni obliki demokracije, ki je potrebna, da se ustvari skupna vizija glasbe, ki pa je hkrati (vsaj) dober približek posameznikovi lastni viziji; kar je seveda zelo težko. Ni bilo čisto tako, ampak je šlo za legitimni poskus. Kar se tiče razvoja mojega pevskega in liričnega opusa, sem vsekakor dodala mnogo plasti in dimenzij, ki sem jih prej samo nakazovala, glede katerih pa imam zelo močno idejo, kako in kam jih želim razvijati naprej.

Po devetih letih se poslavljate kot skupina. Zakaj? 

Ne bi se spuščala v anekdotični opis razlogov prenehanja delovanja skupine, rekla bi samo, da konstelacija ljudi, ki je v zaključni fazi predstavljala bend Werefox, ni bila takšna, da bi lahko nadaljevala pot skupaj, meni osebno pa ni več dajala svobode, da sem, kar sem. V prihodnosti skoraj gotovo ne bom več ustvarjala v formatu benda, zanima me samo še sodelovanje 1 na 1.

Kdaj lahko pričakujemo izid sklepnega diskografskega dejanja zasedbe Werefox in kaj vse bo vseboval?

Naše sklepno dejanje bo »patchwork« album, kot mu pravimo, z delovnim naslovom 3, obsegal bo pa ves material, ki je nastal v zadnjem obdobju delovanja benda (torej od leta 2016 do julija 2019). To pomeni, da bosta na njem dva uradno izdana studijska singla (Pretty Girl Needs A Bath in This In-Sync-Thing), štiri v živo na radiu posneti komadi (live radijska verzija This In-Sync-Thing je drugačna kot studijska), dva demo posnetka (še nikoli prej objavljena in nikoli prej odigrana v živo v Sloveniji) in mogoče še kaj ... Album bo predvidoma izšel februarja ali marca 2021. Z njim se želimo zahvaliti vsem, ki so nas spremljali v devetih letih našega obstoja, in dokumentirati zadnjo fazo delovanja benda.