Pridi in začuti hrup – tretjič!

Ta konec tedna v Trbovljah znova ne bo miru. No, vsaj ne za ljubitelje noisa in vseh z njim povezanih zvočnih praks in raziskovanj. V »črni sobi« vašhave bodo namreč v dveh skoraj dvanajsturnih seansah meje slišanega premikali ljubitelji in ustvarjalci kulture hrupa od vsepovsod. In s tem nadaljevali slovensko noise transverzalo, za katero je jasno, da ne pozna svojega konca. Ali kot pravijo organizatorji: spread the noise oziroma »širite kulturo hrupa«.

Kakorkoli obrnemo, Zasavje NoiseFest International ni navaden festival in ga v marsikaterem vidiku ni mogoče primerjati z različnimi drugimi festivalskimi dogodki pri nas. Nekatere poteze so si seveda podobne, vendar gre pri njem za podrobno razčlenitev, kam izbrani frekvenčni izbruhi sodijo, kam in zakaj jih prav tja umestiti. Kultura (izbor) prostora je torej enako pomembna kot v njem ustvarjena zvok in vizija. Zato so načrtovalci vsakoletnega hrupnega preštevanja na čelu z Nevenom M. Amalgmo dobesedno zadeli v črno, ko so aktivirali oziroma pognali črno sobo (The Black Room) v prostorih rudarske vašhave, iz rudarskega žargona prevedeno v vsakdanjik: stare (zapuščene) slačilnice in kopalnice, ki jo krasijo s stropa viseče verige. Na ta način so v celostni festivalski razmislek povabili in pritegnili tudi mesto (regijo) ter njegovo knapovsko tradicijo. Zapuščeni objeti, ki sami po sebi kličejo po »novih«, primernih vsebinah, so s tem dobili posodobljeno funkcionalnost, ki nikakor ni tujek, temveč element nove estetike, ki še kako sovpada z zvočnimi in vizualnimi raziskovanji protagonistov scene oziroma nastopajočih na festivalu. Razloge za aktivacijo in logistiko vašhave Neven opravičuje z naslednjimi besedami: »Obrat RTH, torej upravljavci rudniških objektov, so nam bili pripravljeni odstopiti prostore. V sodelovanju z njimi in Delavskim domom Trbovlje je zadeva tudi stekla. Ves prostor, torej notranjost vašhave, je razdeljen v dve veliki sobi, ki ju paralelno povezujeta manjši sobi za tuširanje. Prvi sobi se reče črna, drugi bela – za umazana in čista oblačila. V prvi se odvija glavni festivalski dogodek, ostale sobe pa so uporabljene za druge, paralelne reči, ki se dogajajo vmes, pred in po samem dogajanju na glavnem prizorišču.«

Nastopajoči na festivalu seveda ne razmišljajo enotno, temveč črpajo iz različnih predlog in podžanrov industrijsko hrupnega miljeja, se »površno« naslanjajo na nekatere izhodiščne točke, a pri njih ne vztrajajo, temveč na poti iščejo prenekatere odvode, da bi svojemu prepletu zvočnosti vtisnili sebi lasten sonični »sijaj« ali njegovo nasprotje, temačni odtis. Gre seveda za mnoštvo spletih poimenovanj, od ambienta do power elektronike, ki so pravzaprav samo (pred)nastavki, vse ostalo, kar se (z)dogaja takrat in tam, pa nagovarja celo kopico dražljajev, s katerimi obiskovalci doživljajo videno in slišano. Program je, kot je za festivale običajno, raznolik in pester in zajema tako najbolj performativno orientirane izvajalce, ki v telo vključujejo svoj performans, in bolj bendovsko orientirane projekte, ki zajadrajo v bolj eksperimentalna strujanja, kot sta domači eksperimentalni black metal duo Snogg iz Velenja in švicarski kolektiv Convulsif, v katerem uporabljajo celo violino in saksofon, kot tudi interaktivne performanse tipa Crank Sturgeon iz ZDA in ostale različice elektronskega noise zvoka. V raznolikem prerezu Neven izpostavlja predvsem samostoječe izvajalce, kot je performer in glasbenik Zan Hoffman (ZDA), ki celo prepeva špansko-ameriške viže in jim dodaja humorno noto, domača noiserja Aleša Hienga (Zergon) in Boruta Peternelja (Amper-o-mat) pa portugalskega ambientalca Velga Naturliga ter dodaja: »Ne obstaja šablona ali enotno pravilo, po katerem bi merili oziroma striktno izločali nekoga, vsaj ne brez nekega tehtnega razloga. Vabljeni so vsi iz eksperimentalnih vod, od (dark) ambient, drone, doom, noise, power electronics, industrial, minimal in podobnih žanrovsko usmerjenih projektov do vseh mogočih cross-žanrov, ki jih je čedalje več. Selekcija se osredotoča na uvid, kdo nas kontaktira, koga mi kontaktiramo, in med nabranimi imeni se potem sestavi čim bolj zanimiv in pester izbor.«

NoiseFest kot festival je samostojna enota, a tudi del slovenske noise transverzale, katere namen je med seboj povezati klube, posameznike in organizatorje, da se omogoči pretok informacij in okrepi sodelovanje. Kljub temu da ima vsak klub, prostor ali bar ali katerikoli drug prostor, kjer nekdo nekaj organizira in se je v njem pripravljen povezati, svoj program in svoj način delovanja, je medsebojno izmenjavanje informacij pomembno iz več razlogov: »Več povezovanja pomeni, da nismo hermetično zaprti, da si lahko pomagamo in krepimo tovrstno sceno v Sloveniji. Zaenkrat je odziv zelo dober, saj je vedno več interesa za tovrstne oblike eksperimentalne glasbe, s čimer se krepi tudi scena, in upamo, da bo ta v bodoče postala celo nekakšen novi slovenski 'brand'. Kapacitete in voljo zato imamo,« zaključuje Neven in vabi v petek in soboto v Trbovlje oziroma v tamkajšnje rudniške prostore na kakšno dozo pristnega noisa po izbiri.

Razpored nastopajočih po dnevih:

Petek, 3. junij: Amper-o-mat (SI), Luxury Mollusc (IE), Nascitari (IT), Snøgg (SI), Bhagavad Dita (RS), IOIOI (IT), HOEHENKONTROLLE #3 (DE/SI), Extreme Smoke 57 (SI), Raven (RS), Convulsif (CH), Kikiriki & Holzkopf (SI/CA), Kasper T. Toeplitz & Erik Drescher (FR-PL/DE), Emerge (DE), Lijel (BE), Dry Greed (UK), Rez Epo (PL), Marta Zapparoli (DE)

Sobota, 4. junij: Noise Purity (FR-PL), Animal Machine (UK), Joulupukki (FI), Brut (UK), Zan Hoffman/Zanstones (USA), Mare Di Dirac (IT), Purgist (PL), Crank Sturgeon (USA), Zergon (SI), Agression Sonore (FR), Fecal Vomit (RS), Velge Naturlig (PT), Kindvriendelijk (BE), Myrornas Krig (SI), Del_F64.0 (DE), Umdhlebi (SI), Lametàfisica (IT), The B. Bees (SI)