Šalter Ensemble

Šalter Ensemble je mednarodni projekt v obliki ansambla, ki ga sestavljajo glasbeniki iz štirih držav: Švice, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Prihajajo iz različnih vetrov sodobne glasbe, jazza, eksperimentalne glasbe, improvizirane, tradicionalne ter popularne glasbe, skupno pa jim je udinjanje v vodah svobodne improvizacije in razvijanje lastnih zvočnih izraznosti. Tvorijo ga Jonas Kocher (akordeon), Bertrand Denzler (saksofon), Julien Mégroz (tolkala), Marina Džukljev (klavir), Robert Roža (elektronika), Srđan Muc (preparirana kitara, efekti), Nenad Kovačić (tolkala), Tena Novak Vincek (violina), Roko Crnić (kontrabas), Tomaž Grom (kontrabas), Irena Z. Tomažin (glas) in Samo Kutin (hurdy gurdy). Ansambel izvaja štiri kompozicije članov zasedbe (Denzler, Crnić, Grom in Roža), ki so jih pet dni vadili in ustvarjali v Studentskom Centru v Zagrebu pod okriljem mednarodnega festivala sodobne glasbe Izlog suvremenog zvuka, kjer so 7. maja premierno izvedli repertoar. 

Projekt uteleša koncept mednarodnih sodelovanj, ki jih že vrsto let med Švico in širšim prostorom Balkana ter Vzhodne in Srednje Evrope udejanja akordeonist, skladatelj glasbe za gledališče in sodobni ples ter improvizator Jonas Kocher. Pred leti je Kocher svoje sodelovanje začel s pionirskim srbskim elektroakustičnim dvojcem Blank Disc (Robert Roža in Srđan Muc), nadaljeval je s kvartetom Udarnik, v katerem je ustvarjal s francoskim pihalcem Michelom Donedajem, domačim elektrofonikom, skladateljem in sodobnim umetnikom Taom G. Vrhovcem Sambolcem in basistom Tomažem Gromom, ter kasneje v duetu z vokalistko Ireno Z. Tomažin. Leta 2013 je v Švici organiziral turnejo za dueta Blank Disc in Tomažin/Grom, še intenzivneje pa je regijo zaznamoval v letih 2013 in 2015 s festivaloma Swiss Music Days, ki sta potekala v Beogradu ter vzporedno v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Prištini in Skopju. Festival je bil plod sodelovanja z Bojanom Đorđevićem, vodjo znanega srbskega festivala sodobne glasbe Ring Ring, s katerim sta zasnovala koncept orkestra. Organizaciji orkestra, produkciji in naboru glasbenikov so se pridružili še festivali v Zagrebu (Izlog suvremenog zvuka), Cerknem (Jazz Cerkno) in Splitu (Ispod Bine Festival​) ter društva in organizacije, kot sta Zavod Sploh in Muzički salon SC. 

Orkester torej spada med »festivalske« projekte, kar glede na njegovo logistiko in finančno breme niti ne čudi. V Evropi je to zdaj že vrsto let ustaljen model, ki se na ravni evropskih in regionalnih politik prevaja v koncepte mednarodnih sodelovanj in mreženj. Večino finančnega bremena nosijo različne švicarske fundacije, delno tudi regijski partnerji, za organizacijsko plat pa poskrbijo festivali sami. Jonas Kocher o tem pravi: »V zadnjih letih sem sodeloval z Bojanom iz Ring ringa in po dveh izvedbah Swiss Music Days sva se strinjala, da so projekti sodelovanj najpomembnejši. Hkrati nisem hotel biti vpleten v organizacijo, ne da bi bil zraven tudi ustvarjalno. Zdaj ko lokalne organizatorje že dobro poznam, sem si mislil, zakaj ne bi bili hkrati domači, lokalni organizatorji še kuratorji; kajti je to zelo pomemben faktor, to namreč, koga povabiti v projekt. Zato sva se predvsem z Davorko (Begović, programsko voditeljico festivala Izlog suvremenog zvuka, op. av.) pogovarjala o tem, katerega glasbenika povabiti in s katerim glasbilom. Ne gre samo za to, da bi pritegnili najbolj znane glasbenike s teh področij, temveč ljudi, ki so odprti in voljni. Izbor je zelo zanimiv, saj gre za zelo mešane ustvarjalce, ki prihajajo iz različnih zaledij – od tradicionalne glasbe, sodobne klasične glasbe pa do svobodne improvizacije.«

Kolektivni proces skozi kompozicije odprtega značaja je ključen pri ustvarjanju ansambla, zato igra dinamika znotraj zasedbe osrednjo vlogo. Kocher o tem pove: »Od prvega sestanka ansambla v ponedeljek zjutraj do izvedbe v soboto je ogromen napredek. V ponedeljek zjutraj še nisem vedel, kakšni bodo predlogi štirih skladateljev. Zato je bil to velik izziv, namreč vse skupaj zbrati, ustvariti prostor za skladatelje in včasih, ko je bilo to treba, pomagati. Zato sem zelo zadovoljen, kako se je naše delo razvilo. Hkrati so bili zelo dobri tudi medsebojni odnosi, kar je po mojem mnenju tesno povezano z ustvarjalnim delom. Oba aspekta sta hkrati rasla drug ob drugem.« 

Švicarsko-francoski saksofonist Bertrand Denzler je najbolj prekaljen član zasedbe, improvizator in skladatelj z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, sodelovanji, zasedbami (npr. Trio Sowari, kvintet Hubbub in večji ansambel ONCEIM), izvedbami in izdanimi ploščami. Za ansambel je pripravil kompozicijo, ki sloni na njegovem ustaljenem sistemu komponiranja: »Ker nisem poznal članov ansambla in zvokov, ki jih uporabljajo, sem ustvaril kompozicijo, kjer je vsak zvok dovoljen. Tovrstne moje kompozicije temeljijo na zelo preprostem sistemu in delujejo z vsemi zvoki. Določeno je zgolj to, da moraš igrati bodisi dolge zvoke od 10, 20 do 30 sekund bodisi kratke zvoke,  med njimi pa pustiti od 10 do 20 sekund tišine. In dolgi zvoki morajo biti čimbolj stabilni; če je tonska višina, mora biti stabilna, ali če sta to ritem ali tekstura. Gre za nekakšno 'editiranje v živo'. Dinamika je prosta, edino, kar sem zapisal, je, da ne sme nikjer biti popolnega pianissima ali fortissima, celoten ansambel mora biti nekje na mezzofortu, a to je zgolj indikacija. Torej igramo bolj v sredinskem dinamičnem razponu kakor pa v ekstremih; ekstremi so sicer mogoči, vendar gre bolj za dinamiko celotnega ansambla kakor pa za slojevitost zvoka.«

Skladba srbskega elektrofonika in improvizatorja Roberta Rože temelji na grafični kompoziciji. Ansambel se razdeli na posamične enote ter žanrske kontraste med svobodno improvizirano glasbo in (free) jazzom, med dinamiko ter tenzijo znotraj strukture in prostimi deli: »Kompozicijo sem si zamislil kot grafično kompozicijo za tri kvartete, razdeljena pa je na določene bloke. V skladbi sem uporabil otroški kolaž papir zelo preprostih oblik in se nato igral s temi stvarmi. Skladbo sem razdelil na dva dela, prvi je bolj 'komponiran', drugi pa bolj improviziran. Vse sem zelo precizno fiksiral, opisal in izrisal, toda ko delaš z glasbeniki, se vse spreminja, tako da smo to skladbo praktično ustvarili skupaj.«

Domači kontrabasist in improvizator Tomaž Grom je svojo idejo ter elektroakustično kompozicijo udejanjil na kraju samem skozi večdnevni proces, ves čas v stiku z ansamblom in njegovimi člani: »Pred ansambel sem prišel le z naslovom (Kar poslušamo, nas povezuje, kar slišimo, nas razdvaja) in skeletom kompozicije, ki ima določeno število delov, vsak svojo dolžino, dinamiko in zvočnost. Ansambel naj bi ustvarjal različne poligone, ki bi jih Ciglarjev usmerjeni zvočnik zapolnjeval z vsebino, jo usmerjal k posameznim poslušalcem in rušil/spreminjal prostorsko perspektivo. Izboril sem si vajo z ostalimi komponisti in s tem že malo spoznal nove glasbenike. Na podlagi različnih vaj, ki jih razvijamo na delavnici Raziskava, refleksija, sem določil glasbenike za posamezne dele skladbe.« V skladbi med drugim uporablja usmerjeni zvočnik Mihe Ciglarja ter vnaprej pripravljene posnetke: »Vnaprej nisem bil prepričan o vsebini, ki naj bi se predvajala preko usmerjenega zvočnika. Ko se je zaradi morebitne politične vsebine vnela polemika, ki bi zahtevala preveč časa, sem se odločil, da bo vsebina posnetkov zvočna. Pri nekaj posnetkih sem izhajal iz posnetih materialov nastajajoče skladbe, pri drugih posnetkih pa sem iskal zvočne in vsebinske podobnosti nekaterih izvajalcev. Na primer Irenin glas in posnetek joka dojenčka. Preko usmerjenega zvočnika sem želel kombinirati živo in reproducirano prisotnost.«

Šalter Ensemble bo v sredo nastopil na festivalu Ring Ring v Beogradu, v petek, 19. maja pa na festivalu Jazz Cerkno, nato ga jeseni čakata nastopa v Ljubljani in v Splitu, naslednje leto pa v Švici.