Še vedno na braniku alternative

Na dan mladosti leta 1989 je v podzemlju ljubljanske Kersnikove ulice svoja vrata odprl Klub K4. 28 let pozneje bodo v klubu nastopili didžeji, ki so s svojim delom zaznamovali njegovo zgodovino. Po več kot desetletju se z ekskluzivnim štiriurnim elektro setom Zeta Reticula v Štirko vrača DJ Umek.

Kot je v uvodu v tiskovno konferenco, ki je v torek, 9. maja, potekala v Klubu K4, povedal Gregor Zalokar, ki je zadolžen za stike z javnostjo, ostaja Klub K4 tudi po osemindvajsetih letih delovanja prostor invencij, eksperimentov, izmenjav idej, prenosa znanj, ustvarjanja ter uvajanja novih tehničnih in vsebinskih smernic v domačem kulturnem prostoru, ki je bolj kot kadarkoli vpet v globalno dogajanje. K4 ostaja ikona, del infrastrukture napredne urbane Ljubljane. »S Klubom K4 upravlja Arts & Entertainment. Držimo se še vedno rdeče niti, ki jo je Štirka zastavila pred osemindvajsetimi leti, furamo underground oz. alternativno sceno. Seveda se kdaj tudi prilagodimo trendom, toda ostajamo v elektronski sceni od techna, housa do drum&bassa. Prirejamo tudi trap in rap večere, saj želimo zajeti čim več podžanrov elektronske glasbe. Klub v času redne sezone, ki poteka med septembrom in julijem, sodeluje z domačimi kolektivi ter gosti iz tujine. Letos bomo imeli zaradi velikega povpraševanja klub odprt tudi čez poletje, saj je Ljubljana vse bolj zanimiva za turiste, opazili smo tudi, da mladina v Ljubljani nima prostora za zabavo in druženje ob koncu koncertne sezone. Zato bodo poleti pri nas nastopali domači glasbeniki. Poleg glasbenega programa se ukvarjamo z izobraževanjem. Letos smo organizirali že drugo DJ delavnico, ki je bila zelo dobro obiskana. Z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje smo v dogovoru, da bi njihove študente vključili v oblikovanje vizualne scene v klubu,« je povedala vodja kluba Lejla Kekić.

Organizator si je za izhodišče programa 28. obletnice zamislil povezovanje zgodovine in sedanjosti. Dogajanje se bo na novi ploščadi pred klubom pričelo ob 15. uri z zagonom »vinyl marketa«. Založbe, glasbeniki, producenti in didžeji, ki bi želeli prodajati, kupiti in/ali izmenjati vinilne plošče, vabljeni na prvi tovrstni sejem s poudarkom na klubski glasbi, ki ga bo na dan mladosti kot uvod v rojstnodnevno zabavo gostilo dvorišče Kluba K4. Prijavite se lahko in ostale informacije najdete na info@klub-k4.si. Ob 20. uri se bo odvil pogovor z dolgoletnimi ustvarjalci scene, nato bo v sodelovanju z MMC RTV Slovenije potekala otvoritev razstave grafitov. Ko pade mrak, se bo dogajanje preselilo v notranjost kluba, kjer bodo nastopili didžeji, ki so krojili elektronsko sceno v klubu. V manjšem prostoru z imenom Legendarni bar bodo nastopili Aldo Ivančić (Borghesia), P-Twin (RŠ Cool Nights, Matrix Music), Octex (rx:tx) in Dojaja (Consumer Recreations, Chilly Space, Niplodok), v večjem avditoriju, Naelektreni areni, pa bosta za nepozabno vzdušje poskrbela Gregor Zemljič (Random Logic, SAE) in zvezda večera DJ Umek, ki je svoje prve korake na poti osvajanja svetovnih aren naredil prav v Klubu K4. Set Zeta Reticula, s katerim raziskuje temačne, a tople electro širjave, je doslej izvedel le dvakrat. »Problem je, ker je v electru premajhna scena, saj ni dovolj dobrih producentov. Če sem iskren, lahko sestavim zgolj dva electro seta na leto, s katerima sem zadovoljen, v technu je situacija ravno obratna,« je Umek opisal nesorazmerje med kvantiteto kakovostne electro in techno glasbe.

V okviru medijske konference se je razvila partizanska debata, kjer so stari kameradi, ki so krojili zgodovino kluba, obujali svoje začetke in tovarištvo, ki se je razvilo med njimi in traja do današnjih dni. Sprva so spregovorili o svojem odnosu do vinilnih plošč. Ko se DJ Dojaja odpravlja na nastope, še vedno tovori s seboj polno torbo vinilnih plošč, kar je bilo Gregorju Zemljiču odveč že na samem začetku kariere. Vinilne albume je raje presnemaval in glasbo vrtel iz drugih nosilcev zvoka, kot pa da bi okrog nosil torbo vinilov, ki lahko tehta do 40 kilogramov. Danes Zemljič gleda na fizične medije kot na onesnaževalce okolja. Umek, ki je bil sprva nenaklonjen digitalizaciji, je čez deset let sam presedlal na traktor (DJ program). Aldo Ivančić se je spomnil časov, ko je glasbo vrtel s pomočjo kaset, kar je danes nepredstavljivo. »Takrat nam je bil K4 drugi dom, dolgo časa smo se srečevali isti didžeji in ista publika,« je Aldo obudil spomin na začetke obratovanja kluba, ko so bili didžeji in publika še ista skupnost. Ivančić je takrat s svojimi izkušnjami izdatno pomagal tedanjim novopečenim didžejem, med katerimi sta bila Umek in Zemljič. »Glasba je bila obskurna, vrteli smo drugačno glasbo kot ostali, dobili smo priložnost in bili za to plačani, kar je bilo takrat nekaj neverjetnega. Seveda pa sem na svoje nastope vedno s seboj pripeljal kopico prijateljev, ki so v klubu naredili pozitivno vzdušje,« je povedal Umek. »Aldo nam je kot starosta mladim in obetavnim didžejem dal priložnost, da smo vrteli glasbo ter sploh imeli možnost slišati svojo produkcijo na dobrem ozvočenju. Aldo nama je z Umkom pomagal s tehničnimi nasveti, od njega smo kupovali tudi opremo. Res smo bili nekakšna skupnost, ki se je medsebojno podpirala,« se je Zemljič spomnil romantičnih časov.

Niso pa bili vsi naklonjeni plesni elektronski glasbi. V času začetkov delovanja drugega kluba K4 (prvi je v istih prostorih deloval v letih 1984–85) je Aldo skupaj s Primožem Pečovnikom in Branetom Zormanom na Radiu Študent vodil oddajo o techno glasbi. Da se je elektronsko glasbo tedaj preziralo, govori dejstvo, da je bila oddaja na sporedu zgolj vsake tri tedne. »Lahko rečem, da je bila to pionirska oddaja v Sloveniji, ki pa jo konservativne struje na Radiu Študent niso razumele in podpirale. Se mi zdi, da so glavni kritiki gledali na elektronsko glasbo kot na nekakšen podaljšek glasbe Donne Summer, kar je bilo zelo kratkovidno. Elektronika se mi je zdela nekaj svežega in ob pojavu elektronskega standardnega protokola MIDI je bila to tudi v tehnološkem smislu. V ŠKUC Forumu smo bili vedno radovedni glede novih trendov. Že prej v Disco Študentu v Rožni dolini sem poleg punka vrtel tudi Kraftwerke in druge izvajalce elektronske glasbe,« je dejal Aldo, ki še vedno čaka, da se v elektroniki pojavi novi val.

V Klubu K4 se je okrog leta 2004 formiral poseben žanr – astrodisco, ki ima v zgodovini kluba posebno mesto. Ob koncu vinilne dobe je astrodisco ponudil sorodno ritmiko kot disco iz 70-ih, le da je bila zdaj cepljena z electrom. »Začeli smo ob torkih, brezkompromisno smo vrteli od 19.00 do 1.00. Že ob 19. uri so pred vrsti čakali dijaki s šolskimi torbami. Ljubljana takrat take glasbe ni imela, koncept smo peljali pet ali šest let,« je povedal oče projekta Umek.

Govorniki so spregovorili tudi o spremembah, ki so se dogodile na glasbenem področju. »Obiskovalci Štirke so hodili glasbo poslušat, komade so znali na pamet, bili so radovedni ter si jih prepisovali z naših plošč, danes pa k nam pristopijo le tisti, ki se z glasbo ukvarjajo,« je omenil Dojaja, ki v okviru zasedbe Space Orchestra sodeluje z dvema starostama, Iztokom Turkom in Mariem Maroltom. »Spremembe so ogromne, ljudje imajo dostop do glasbe, vendar so omejeni, ker poslušajo, kar jim plasirajo dominantni mediji. Ni več raziskovanja, kot je to veljalo včasih,« je bil kritičen Octex, ki je ravno v fazi priprave novega albuma. Kot je še povedal Octex, ki se je pred leti pod imenom Pavemental navdušil nad abstraktnim hip hopom, ga danes vleče bolj v eksperimentalne vode, saj se je klubske scena naveličal. Piko na i je v tej debati pritisnil Umek, ki je dejal, da je bila glasba včasih dobrina, danes pa je popolnoma razvrednotena.

Da ne bi obujali zgolj spominov na stare čase, smo Uroša povprašali, kako je z delovanjem zagonske spletne platforme Viberate. »Viberate je stran, ki ponuja realen vpogled v to, kako popularni so didžeji, ponuja vpogled v statistiko didžeja, kje nastopa itd. Vse to si lahko ogledajo založbe, organizatorji in klubi. Vsega trenutno še ne morem razkriti, ker smo v fazi nadgradnje platforme. Zaenkrat, v tem stadiju, lahko promotor pogleda, kdo izmed didžejev je popularen, v kateri državi je kdo popularen, na podlagi teh podatkov pa se lahko odloči, ali bo izpeljal kak dogodek ali ne. Seveda pa je treba vedno prisluhniti tudi svojemu notranjemu občutku,« je zaključil soustanovitelj projekta Umek.