SOUND EXPLICIT 2018

Sound Explicit je v slovensko zvočno krajino vstopil leta 2003 in odtlej že nekajkrat zamenjal svojo obliko: od serije dogodkov, ki se je na začetku odvijala v starih prostorih Galerije P74 (v organizaciji te in Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. poteka še danes) v Šentvidu, je prešel v festivalsko edicijo, ki poteka v prostorih Jakopičeve galerije. Skupni imenovalec je vedno galerijski prostor kot prostor za razpiranje številnih zvenov in šumov, ki prihajajo iz raznoterih kreativnih glasbenih okolij – od sodobnega jazza, improvizirane glasbe, elektronske, elektroakustične in sodobne klasične glasbe do eksperimentalne glasbe, audiovizualnih performansov ter različnih odvodov folk, rock in pop glasbe. Programsko vodilo o vsebinah Sound Explicita sporoča, da so te zasnovane tako, »da bi podprli neodvisno raziskovanje in kreativno ustvarjanje na področju zvočnih umetnosti, ki so redkeje zastopane v slovenskih programskih shemah …«. Vse to se odstira tudi v programih zadnjih let, ko je glavna kuratorica festivala Mojca Zupanič. Sound Explicit je bil ena prvih serij oziroma festivalov, ki so odprli prostor in možnosti za izvajanje tovrstnih glasbenih vsebin pri nas. S tem je pomembno prispeval k nastanku kreativnega polja in scene, kot jo poznamo v zadnjem desetletju. Letošnja edicija bo ponovno potekala v Jakopičevi galeriji, in sicer med 3. in 4. septembrom. Prvi dan bo najprej nastopi kitarist Primož Sukič, tudi v mednarodnem okolju vedno bolj uveljavljen strunar, ki se posveča izvajanju sodobne klasične in eksperimentalne glasbe, svobodnemu improviziranju in eksperimentalnemu popu. Sledil bo slovensko-nizozemski duet pihalke Pie Podgornik in tolkalca Tancrèda D. Kummerja, ki v svoji glasbi skozi improvizacijo združuje hrapavost, hrupnost zvoka in njegove bolj melodične komponente. Sprehodili se bomo po zvenskih in ritmičnih obronkih free jazza, metala, minimalizma in različnih odmevih tradicionalnih glasb sveta. Zaključek ponedeljkovega dne festivala bo pripadel slovensko-britanskemu improvizacijskemu triu, v katerem sodelujejo bobnar Vid Drašler, kitarist Daniel Thompson in klarinetist Tom Jackson. Gre za uvodni koncert v njihovo krajšo slovensko turnejo, na kateri bodo predstavili prevratne, sunkovite in obenem subtilne improvizacije, ki bodo kmalu ugledale luč sveta tudi na plošči. Program drugega dne festivala se bo ob 14. uri začel v prostorih Balassijevega inštituta s pogovorom z domačim triom Širom in madžarskimi jazzovskimi svobodnjaki iz A.M.P. Tria. Oba tria bosta zvečer nastopila v Jakopičevi galeriji. Madžarskega sestavljajo pianist Máté Pozsár, basist Péter Ajtai in bobnar Szilveszter Miklós, trije mladi predstavniki madžarske improvizacijske scene, ki nadgrajuje in obuja izredno tradicijo svojih predhodnikov Mihályja Drescha, Szabadosa in Istvána Grencsója. Če se A.M.P. Trio v svojem ustvarjanju navezuje na tradicijo svobodnjaškega jazza, pa se v glasbi tria Širom skozi samosvoj pristop in zven spletajo številne godbene tradicije v zvensko čudovitem, ritmično kompleksnem ter stilsko raznolikem opojnem zvoku.

Program v celoti si lahko ogledate TUKAJ. O njem smo se pogovarjali z  njegovo programsko kuratorico, Mojco Zupanič, uveljavljeno producentko v polju kulture pri nas. 

Sound Explicit je dolgoletna serija oziroma festival, posvečen sodobnim in bolj eksperimentalnim glasbenim izrazom. Kakšne so bistvene programske smernice festivala in kako so se spreminjale, vključno z letošnjo edicijo?

Res je, letos je to že 16. edicija. Program in fokus sta se skozi leta spreminjala, še vedno pa je cilj, da v program umeščamo različne glasbenike, ki so v svojem delovanju tudi precej široki, bodisi da gre za sodobne, eksperimentalne, jazz ali svetovne godbe, a niso nujno toliko prisotni, kot bi nemara lahko bili. Hkrati smo v zadnjih nekaj letih združevali različne izvajalce, ki so skupaj nastopali in bili priče svojevrstnim premieram. Osnovne smernice cikla so jasne, se mi pa zdi, da jih včasih širimo in sooblikujemo skupaj s posameznimi izvajalci, ki, kot rečeno, pri nas predstavijo poseben program.

Kako bi vsebinsko orisala letošnji festival?

Letošnja edicija bo ponudila zanimiv žanrski prelet od proste improvizacije, free in avantgardnega jazza do svetovnih godb. Gre za nastop pretežno mladih, a vedno bolj izkušenih in uveljavljenih glasbenikov, domačih in tujih. Nedvomno jih veliki met še čaka. 

V zadnjem desetletju so se tovrstni izrazi pri nas razvili do neslutene mere (improvizirana glasba, eksperimentalna elektronika in elektroakustična glasba, sodobni jazz ipd.), izvaja se v številnih prostorih, na festivalih … Kje vidiš mesto in namembnost v tej krajini festivala, kakršen je Sound Explicit?

Res je, v zadnjih letih se je količina tovrstnih koncertov podeseterila v primerjavi s tistim, kar je bilo na voljo takrat, ko so moji kolegi začeli s Sound Explicitom. Takrat so bile možnosti za nastop in sprejemanje tovrstne glasbe bistveno manjše. Spomnim se, ko nas je bilo pred dobrim desetletjem na koncertih po 10 oz. 15, 25 je že bil totalen uspeh. Z vse večjim številom tovrstnih koncertov smo tudi mi vsako leto pred novimi izzivi. Temu se prilagajamo in se spreminjamo. Poskušamo najti recepturo, ki bi bila nekoliko drugačna, specifična. A verjetno nekaj delamo prav, saj Sound Explicit vsako leto obišče več poslušalcev in tudi izvajalci so zadovoljni. Glede na mnoštvo tovrstnih koncertov v zadnjem času je vsekakor potrebno vedno znova premisliti in določati nove smernice za v prihodnje.

Sound Explicit je nastal iz galerijskega okolja, pobuda je prišla iz polja sodobne umetnosti (Galerija P74 in Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.) in se še vedno odvija v njem (zadnja leta v Galeriji Jakopič). Kako pomemben in drugačen je ta kontekst?

Ja, Sound Explicit, katerega organizator je Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., pod okriljem katerega deluje tudi Galerija p74, je začel s posamičnimi koncerti v takratnih prostorih na Prušnikovi 74 v Šentvidu. Tovrstna raziskovalna glasba ni imela svojega prizorišča in galerija se je zdela idealen prostor. Sodobna umetnost in eksperimentalna glasba sta v različnih obdobjih že delovali kot zaveznici. Tu je še drug participatorni nivo posameznika, in to je tisto, kar je morda prednost koncerta v galeriji pred koncerti na klasičnih koncertnih prizorišč. V Galeriji Jakopič, kjer gostujemo od leta 2010, vsako leto prilagajmo postavitev odra in občinstva glede na njihovo galerijsko vsebino, in tudi to je čar, da je scenografija vsakič nekoliko drugačna. V Galeriji P74 pa so si glasbeniki nemalokrat sami izbrali prostor, kjer so potem nastopili.

V zadnjih dveh letih sodelujete z madžarskimi glasbeniki preko centra. Za kakšno sodelovanje gre? Ali se poskuša Sound Explicit z njim izraziteje vpeti v mednarodni kontekst in sodelovanja?

V Sloveniji je tovrstnih koncertov vedno več, nabor izvajalcev pa je omejen, čeprav je njihovo število zavidljivo. Z željo, da v program vključimo tudi tuje izvajalce, ki so zanimivi in geografsko relativno blizu, smo pred leti začeli sodelovaje z Avstrijskim kulturnim forumom (op.: ponovno bomo sodelovali naslednje leto), lani pa še z Balassijevim inštitutom. Vedno je dobrodošlo, če program odpreš navzven in vzpostaviš nova sodelovanja. Sodelovanje domačih in tujih glasbenikov je botrovalo nastanku nekaterih izjemno zanimivih duetov, ki smo jim bili priče v minulih letih: npr. Šalamon/Mezei, Črnčec/Schimpelsberger, Krhlanko/Gratzer …

Kot producentka že vrsto let deluješ v različnih poljih umetnosti, glasba je le eno izmed njih. Kako vidiš današnje razmere v kulturi pri nas in kako (lahko) te vplivajo na festival, kakršen je Sound Explicit?

Razmere niso najbolj navdihujoče, a niso kritične. V Ljubljani je zadovoljivo, skrb vzbujajoče pa so razmere v nekaterih drugih krajih, kjer je posluh za kvalitetne vsebine zanemarljiv. V Ljubljani je največ publike in tudi interes za vrhunsko produkcijo je večji. Tu je vidna tudi strateška usmeritev mesta in prepoznavanje kulture kot pomembne gospodarske panoge. Ko s kolegi hodimo na prireditve izven Ljubljane, na koncerte, predstave in literarne dogodke, smo nemalokrat med mlajšimi v občinstvu. Govorimo o izgubljeni generaciji. Res je, da je za to več krivcev (mediji, nove tehnologije …), a eden izmed teh je gotovo vsesplošna usmerjenost v programiranje popularnih vsebin. To vodi k slabšemu obisku kvalitetnih kulturnih vsebin. Cilj je tako zgolj zaslužek. Tu je treba izpostaviti še manjkajoči faktor kulturne vzgoje, ki v številnih občinah in kulturnih inštitucijah ne deluje, kot bi moral. Seveda so tudi primeri dobrih praks, ki delajo vzorno in vzgajajo publiko. Premalo je podpore nevladnim organizacijam in preveč je drobljenja finančnih sredstev (bodisi MK-ja ali mestnih občin), kar pod vprašaj obstoja spravlja številne festivale ali redne kulturne programe. Tudi sami letos nismo vedeli, ali bomo obstali. Glede publike je jasno: če bi danes Sound Explicit organizirali v katerem drugem manjšem mestu, bi bili po obisku nemara tam, kjer smo bili na svojih začetkih.