19.05.2025

Soustvarjanje kulturnega jutri z velikimi ženskimi liki

V SNG Maribor po »zgodovinski sezoni« 2023/24 in »sezoni velikih naslovov« 2024/25 prihaja sezona 2025/26 s sloganom »soustvarjamo kulturni jutri«.

Jaša Lorenčič

Iz tiskovke za sezono 2025/2026 SNG Opera in balet Maribor.
Foto: Jaša Lorenčič

V SNG Maribor se je stari sezoni v slovo in novi naproti nazdravilo s penino. Prihaja namreč sezona kraljev in kraljic ter velikih ženskih likov – takšno je bilo izhodišče ob predstavitvi repertoarja sezone 2025/26. Na mariborski oder se vrača žanr muzikala z Evito, obeta pa se tudi operna noviteta Vita Žuraja

»S ponosom lahko rečem, da se je končala veličastna sezona, in s ponosom gremo v novo,« je povedal Danilo Rošker, direktor SNG Maribor. »Poigravamo se z mislijo, sloganom 'soustvarjajmo naš kulturni jutri'. V turbulentnem svetu, polnem izzivov, ki ga živimo, bi radi, da naše gledališče soustvarja naš kulturni jutri, za katerega moramo skrbeti vsi, tako umetniki kot občinstvo.« »Letošnjo sezono smo spontano ustvarili okrog velikih ženskih likov,« je podelil izhodišče Simon Krečič, umetniški direktor Opere SNG Maribor. »Tega nismo sicer želeli poimenovati formalno, ker imamo uradni slogan 'soustvarjamo kulturni jutri', ampak v glavnem se sezona vrti okrog velikih ženskih likov.«

Krečič je povedal, da bo prvi del poseben, saj se bo na mariborskem odru ponovno odvil muzikal. Nazadnje, leta 2018, so v Mariboru uprizorili Titanik, z novo sezono (10. oktober) pa prihaja Evita (glasba Andrew Lloyd Weber, besedilo Tim Rice). »Že naslov dovolj pove: znana sta tako tematika kot naslovna skladba. Naša Evita bo Sabina Cvilak, režija je prvič v rokah Svetlane Dramlić, ki izhaja iz plesnega dela in se veliko ukvarja s produkcijo filmov. Računamo na zelo gibalno pestro in spektakularno predstavo.« Druga premiera (27. november) bo prav tako sodobne narave: opera Razcvet (Blühen) se tudi vrti okrog glavnega lika ženske v zrelih, srednjih letih. »Gre za sodobno opero našega someščana Vita Žuraja, ki je s to opero po praizvedbi v Frankfurtu požel izjemen uspeh. Opera je bila proglašena za opero in produkcijo leta 2023 v Nemčiji.« Mariborsko izvedbo, ki bo ohranila glasbo, nova pa bo postavitev, bo režirala Eva Hribernik. Opera poteka v koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Cankarjevim domom

Drugi del sezone, v letu 2026, prinaša deli, ki bosta sodobnejši uvod uravnotežili z bolj tradicionalnim pristopom. Tretja premiera (6. februar) bo Lakmé (glasba Leo Delibes, libreto Edmond Gondinet in Philippe Gille), ki jo označujejo kot preplet eksotike, prepovedane ljubezni in lepote melodij. Dirigentka bo Mojca Lavrenčič. Finalna premiera (15. maj) bo Ples v maskah (Giuseppe Verdi), ki se na mariborski oder vrača po skoraj štirih desetletjih. Dirigiral bo Valentin Egen, režiral pa Filippo Tonon. Še ena zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode je navdih iskala v atentatu na švedskega kralja Gustava III. 

Na repertoarju sezone so poleg tega še ponovitve uprizoritev iz prejšnjih sezon: La traviata, Planinska roža, Turandot, Mož, ki je ukrotil strelo, Otello, Čarobna piščal, Carmen, Tosca in Nabucco. 

45 novih inštrumentov = boljši zvok 

Tudi sezono Simfoničnega cikla bodo obeležila štiri dejanja na štirih koncertih, ki bodo prav tako vsi v dvorani Ondine Otta Klasinc. Krečič nam je zagotovil, da bo zvok orkestra zdaj še boljši, saj je SNG Maribor dobil petinštirideset novih orkestrskih inštrumentov. »Vsak dirigent, ki pride za pult, po prvi vaji vpraša, kaj smo naredili z zvokom. Zelo veseli smo, da se opazi, ko se igra na nove, kvalitetne inštrumente. V zadnjih petih letih smo naredili velike premike, kar zadeva pogoje dela, počutje tako zaposlenih kot občinstva, umetniške užitke in pogoje za našo umetniško rast, ki se res strmo dviga.« Krečič je dodal, da so zelo veseli, ker se za pult vrača Marko Letonja, in sicer že s prvim koncertom (11. september), ko bo Simfonični orkester SNG Maribor z Ženskim zborom SNG Maribor izvedel deli Gustava Holsta (Mistični trobentač za sopran in orkester) in Felixa Mendelssohna Bartholdyja (Sen kresne noči). Uvodni koncert je podnaslovljen »med pravljično domišljijo in urami večnosti«. 

Preostali trije koncerti bodo vsi v letu 2026. Na drugem koncertu (22. januar), katerega opisujejo z besedami »zasanjanost in vedrina zvočnih pokrajin«, bo dirigiral Dayner Tafur Diaz, »zelo mlad dirigent, zmagovalec tekmovanja v Belgiji in vsenemškega tekmovanja dirigentov in trenutno asistent v berlinski Filharmoniji«. Krečič je dodal, da »gre za zgodovinski moment, saj je trenutni ‘šef’ berlinske Filharmonije, Kirill Petrenko, pred tridesetimi leti v Mariboru nekako začel svojo kariero kot študent Uroša Lajovca Tafur Diaz bo dirigiral dela Blaža Arniča (Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev), Howarda Blaka (Koncert za violino in orkester, »The Leeds«) in Ludwiga van Beethovna (Simfonija št. 8 v F-duru). Na tretjem koncertu (19. februar), podpisanim kot »ljudska duša, koncertna ognjevitost, simfonizem spokojnosti«, bo dirigiral kar Krečič, izvedli pa bodo dela Bojana Adamiča (Tri narodne za simfonični orkester), Johannesa Brahmsa (Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu) in Huga Alfvéna (Simfonija št. 3 v E-duru). Sezono bo 23. aprila sklenil četrti koncert, ki nas bo vodil »od plesnih viharjev k simfonični katedrali«. Dirigiral bo Michael Form, predstavljena pa bodo dela Aldemara Romera (Fuga s pajarillom iz Suite za godala št. 1), Carla Philippa Emanuela Bacha (Koncert za flavto in orkester v d-molu) in Antona Brucknerja (Simfonija št. 1 v c-molu)

Simfonični cikel bo predstavil najvidnejše glasbene virtuoze našega časa, med njimi violinistko Lano Trotovšek, pianista Andrewa von Oeyena in flavtistko Evo-Nino Kozmus.

Organizirani bosta tudi dve glasbeni matineji. To so »krajši koncerti, neobsežen program, namenjen družinskemu občinstvu,« kot je pojasnil Krečič. Na prvi glasbeni matineji (17. januar) bo dirigentka Mojca Lavrenčič, repertoar pa bo sestavljen iz del Johanna Pachelbela (Kanon in gigue v D-duru), Tomasa Albinonija (Koncert za oboo in orkester v d-molu) in Georga Friedricha Händla (Prihod kraljice iz Sabe, sinfonia iz oratorija Salomon). Na drugi glasbeni matineji (7. marec) bo dirigentka Daniela Candillari vodila izvedbo del Josepha Haydna (Divertimento za dva orkestra v Es-duru), Antonia Vivaldija (Koncert za violino in orkester št. 1 v E-duru, »Pomlad«) in Felixa Mendelssohna Bartholdyja (Mirno morje in srečno pot, koncertna uvertura).

Nova sezona bo ohranjala tradicijo z božičnim koncertom (16. in 17. december), božično-novoletnim koncertom (19. december v Mariboru, 27. december v Cankarjevem domu v Ljubljani) in operno nočjo (29. maj). Ponudbo SNG Maribor bo zaokrožil cikel komorne glasbe Carpe artem, ki nastaja v koprodukciji z Društvom za komorno glasbo Amadeus in prinaša šest koncertov, ki se bodo vsi odvili v Kazinski dvorani.