Tri ure na Taylor Swift ali dve uri v kaznilnici

»Mi ne bi bili mi, če vam ne bi pripravili tudi letos nekaj posebnega,« je v Vetrinjskem dvoru namignil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, organizator Festivala Maribor. Osemnajstič pod tem nazivom, sicer pa naslonjen na več kot polstoletno septembrsko festivalsko tradicijo. Letošnje tematsko izhodišče festivala je čas, kar povzema slogan »zdaj ali nikoli«. Festival Maribor bo od 11. do 21. septembra ponudil šestnajst dogodkov oziroma štirinajst koncertov, in to v skladu z uveljavljeno prakso, da se koncertna sezona klasične glasbe v mestu ob Dravi začne prav s Festivalom Maribor. »Ampak za klasiko na nekoliko drugačen način,« je na novinarski konferenci izpostavila vodja programa klasične glasbe, Barbara Švrljuga Hergovich. »Želimo se odpirati in pokazati, da je klasična glasba zanimiva za vse, ki so radovedni, in da ne pozna meja. Ko črtamo meje med žanri, črtamo meje med ljudmi. In tako smo koncipirali tudi letošnji Festival Maribor.«

Umetniški vodja je tako kot lani klarinetist, skladatelj in dirigent Mate Bekavac, ki je Maribor spoznaval kot srednješolec in opravil prve koncertne korake v sklopu nekdanjega Glasbenega septembra. Ampak če se je lani zapodil v zgodovino Maribora, si je letos za temo vzel čas, resda skozi prizmo nepredvidljive prihodnosti. Letos je koncerte programsko zastavil tako, da prinašajo tudi tehtnost trenutka, sanj in noči, kolektivno potovanje skozi čas. Klasične in neklasične hite dobivamo skupaj na klasičnih in neklasičnih lokacijah, za družbeno refleksijo. Ob uveljavljenih lokacijah (dvorana Ondine Otta Klasinc v SNG Maribor, dvorana Rudolfa Maistra v Narodnem domu, dvorana Union) bosta ob Sodnem stolpu na Lentu letos še novi lokaciji v edinstveni gotsko-baročni Marijini cerkvi v Malečniku ter v zapuščenih prostorih nekdanje avstro-ogrske moške kaznilnice.

Barbara Švrljuga Hergovich je povedala, da so z Bekavcem »prišli vrhunski mednarodni glasbeniki: od Norveške, Irske, Azije do ZDA. Podali se bomo na raziskovanje glasbenih pokrajin, poglobili v refleksijo letošnje tematike: zdaj ali nikoli.« Na vprašanje, koga je pripeljal tokrat, je Bekavac sam odgovoril svojevrstno. Kadar največja imena v svojem urniku ne najdejo prostega termina za festival, kakršen je mariborski, kar je kar pogosto, izbere ljudi, ki so »pripravljeni in voljni«. Ampak to ne pomeni, da velikih imen ni. Največje je najbrž Timothy Ridout, ki trenutno spada med najbolj iskane godalce na svetu. 

Lani korenine, letos čas: temu ne moremo uiti

 Za Bekavca je, kot je dejal na novinarski konferenci, Festival Maribor priložnost drugačnega načina povezovanja z glasbo. »Drugačno kot med letom v sklopu abonmajev. Ljudi lahko soočimo s tematikami brez besed, kar je fenomen glasbe. Skozi občutenje lahko odpremo nova zavedanja. Lani smo imeli za izhodišče korenine, letos imamo čas – dve enoti naših življenj, ki jim ne moremo uiti. Temo časa sem izbral, ker nudi možnost soočenja z igrivostjo in pozabo ter obdobji iz zgodovine, ki bi jih najraje pozabili. Čeprav danes živimo v času, ko je v zraku veliko negotovosti in nejasnosti.« V programu posebej izstopajo trije koncerti, ki nudijo zabavo, če parafraziramo. »Kljub prilagajanju vsakodnevnim normativom nam nudi oazo, eksperimentalni poligon, da pridemo v kontakt s tem, kar naj bi bil osnovni namen glasbe. Danes jo velikokrat dojemamo kot zabavo, kar je tudi fajn, ampak glasba nudi veliko več. Ima možnost priti v stik z nevidnim v nas samih. Skozi doživetje na koncertu lahko doživimo neke oblike katarzo, o čemer je že pred dva tisoč leti govoril Aristotel, ki je katarzo videl kot neke vrste očiščenje oziroma sprostitev čustvene napetosti, ki jo človek občuti, ko doživi predstavo oziroma v našem primeru koncert. In letos se naslanjamo na to možnost.« 

Prvi od tovrstnih koncertov bo Krik utišanih (14. september), posvečen skladateljem, katerih glas je bil zaradi zgodovinskih okoliščin utišan, popačen ali skoraj zatrt: Aleksandru Lokšinu, Pavlu Haasu in Dmitriju Šostakoviču. Drugi bo Ko čas obmolkne (17. september) v prostorih nekdanje mariborske kaznilnice s Kvartetom za konec časa, ki ga je Olivier Messiaen spisal v času ujetništva med drugo svetovno vojno. Pred koncertom bo tudi vodeni ogled skozi prostore kaznilnice. Bekavac je glede tega koncerta pripomnil: »Če grejo mladi ljudje na koncert Taylor Swift za tri ure in petnajst minut, lahko sedijo dve uri v nekdanjem zaporu na neudobnih sedežih. Morda ne izgleda kot zabava, toda v kaznilnici bodo elementi taboriščnega humorja, tango, ne bo le depresija.« Tretji koncert, ki se navezuje na tematsko linijo korenin in časa, bo tudi sicer zaključni – Agonija časa (21. september), koncert o empatiji z MB Bando, ki se, sestavljena iz slovenskih glasbenikov z mednarodnimi karierami, vrača v Maribor, in koncertno mojstrico, irsko violinistko Mairéad Hickey, ki se prav tako vrača po lanskem nastopu. 

Misterij sanj je naslov otvoritvenega koncerta (11. september) in bo pripadel Simfoničnemu orkestru SNG Maribor s priljubljeno Mendelssohnovo skladbo Sen kresne noči. Igralec Branko Šturbej bo v svojem rodnem mestu z dramsko interpretacijo stopnjeval prvi del večera. Nastopili bosta tudi sopranistki Valentina Čuden in Leonida Juge Sabo, večer pa bo, kot pritiče festivalu, zaznamovala slovenska ustvarjalnost, saj se bo z lastnimi kompozicijami predstavil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak. Dirigiral bo Marko Letonja. Posebnost letošnje izvedbe bo selitev v Malečnik v petek, 12. septembra. »V Malečniku nudimo eno možnost druženja, spoznavanja z glasbeniki, degustacijo in podobnim, da publika doživi glasbo kot izlet v stiku z naravo,« je Bekavac napovedal dvojni petkov program. Po uvodu in druženju pri Župniji sv. Petra bo sledil M & M, okus zgodnjega in zrelega, koncert v Marijini romarski cerkvi na Gorci v Malečniku. Koncert je že razprodan, kar ne preseneča, saj bo nastopil iskani violist Timothy Ridout, ki je letošnji rezidenčni glasbenik in bo na festivalu nastopil kar trikrat. Osnovna tema festivala bo skozi letne čase zažarela 13. septembra na koncertu Letni časi – baročni rokenrol in minimalistični hajp, kjer bo nastopil norveški violinist Henning Kraggerud, ki bo interpretiral Vivaldijeve Štiri letne čase, ter ameriški violist William Hagen, ki bo izvajal Ameriške letne čase priznanega Philipa Glassa. Oba sta prava virtuoza. 

Istega dne bo festivalsko pestrost jazzovsko sinkopiral poznovečerni koncert Zimzeleno in nekaj modrega za lahko noč (13. september, 22.00), kjer se bodo letna razpoloženja menjavala s priznanimi glasbeniki v postavi Marko Črnčec, Bruno Domiter, Janez Krevel ter pevke Ana Bezjak, Maša But in Patricija Škof. Med festivalske pestrosti spadata tudi Glas večnosti (18. september) z Natašo Mirković (glas) in Matthiasom Loibnerjem (hurdy-gurdy), ki bosta Zimsko popotovanje Franza Schuberta spojila z ljudsko glasbo balkanskega izročila. Igrivo naslovljen je Vštekani, odštekani (20. september), ko se bodo v čas cigar in charlestona zapodili popularni Teo Collori & Momento Cigano. 

In kot je to že tradicija na Festivalu Maribor, bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši, in sicer z matinejskim Dojenčkovim dnevnikom (13. september) ter Čelopelko (16. september), če si lahko predstavljate Pepelko kot violončelo.