Mrvice spomina: Ko je Turist oblikoval nočno življenje Ljubljane

Diskoteka Turist je bila odprta 5. junija 1980 in je bila ena izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih diskotek v Ljubljani vse do zaprtja sredine aprila 1994. Ustanovil jo je nedavno preminuli Janoš Kern, ki je s svojo vizijo ustvaril edinstveno glasbeno in družabno izkušnjo. Diskoteka je kmalu postala znana po vsej skupni državi. V središču Ljubljane, v času, ko so bile disko krogle simbol nočnega življenja, je diskoteka Turist pomenila več kot le prostor za ples in zabavo. Bila je stičišče mladih, kraj nepozabnih večerov ter epicenter glasbenih in družabnih trendov. Ob ponedeljkih so bili džez večeri, ob torkih so imele dame prost vstop, sreda je bila rezervirana za študente, četrtki za alternativo ter petki in sobote za ples. Najbolj obiskan dan v tednu je bil petek. Rekord v številu prodanih vstopnic je presegal 1000, čeprav je bila kapaciteta le 250 mest. Glasbeni urednik Radia Terminal in DJ Tomaž Pezdirc je prvič samostojno nastopil jeseni 1987.

Katere svetovno znane diskoteke so navdihnile Janoša Kerna pri ustvarjanju edinstvene glasbene in družabne izkušnje v Ljubljani?

Newyorški Studio 54 ter italijanske diskoteke.

Zasledil sem informacijo, da je bila diskoteka Turist lastnica prvega para profesionalnih DJ-gramofonov Technics 1210 MK II v nekdanji Jugoslaviji. Gre za mit, ali je bila Jugoslavija res tako majhna, da je bila ta informacija resnična?

To ni mit, to je resnica.

Kako si kot najstnik začel z didžejanjem in kaj te je pritegnilo, da si postal del glasbene scene v diskoteki Turist? Kdo so bili tvoji glasbeni kolegi v tistem času?

Začel sem vrteti na šolskih plesih in šolskem radiu. Po prvem obisku diskoteke na valeti sem si zaželel vrteti tudi v Turistu. Ker sem bil dovolj vztrajen in je Andrej Kokalj ravno potreboval desno roko oziroma dodatnega DJ-ja, sva se hitro ujela. Moji glasbeni kolegi so bili glasbeniki in predvsem DJ-ji iz tistega obdobja: Bojan Mikulan, Marko Simić in drugi.

V tistih časih didžeji v Turistu in drugod niste uporabljali umetniških imen?

Ne, uporabljali smo svoja imena. Ta trend umetniških imen je prišel kasneje.

Kako ste takrat pridobivali informacije o novih glasbenih trendih? Kje ste iskali ali kupovali plošče? Kateri glasbeni žanri so prevladovali v Turistu? Kako se je vloga didžeja spremenila od takrat do danes?

Glasbene trende smo spremljali prek glasbenih časopisov, tujih radijskih postaj in kasneje MTV-ja. Plošče smo kupovali predvsem v tujini, največkrat v najbolje založeni trgovini WOM – World of Music v Münchnu v Nemčiji, nekaj tudi v Avstriji in Italiji. Imeli smo tudi srečo, da so nam določeni prijatelji, ki so živeli v tujini, prinašali plošče. Vrteli smo različne glasbene žanre skozi različna obdobja. Vloga DJ-ja se je od takrat do danes bistveno spremenila – od medija, iz katerega DJ-ji vrtijo, do načina kuriranja in miksanja nastopov ter same glasbe.

So bili v Turistu poleg didžejev tudi nastopi žive glasbe?

V Turistu so bili nadvse uspešni jazz večeri ob ponedeljkih, kjer so nastopali različni slovenski jazz glasbeniki. Ob sredah so občasno nastopale mlade zasedbe ter tudi takrat največji izvajalci jugoslovanske glasbene scene, kot so Laufer, Bajaga, Dino Dvornik, Josipa Lisac, Videosex in drugi.

Katere diskoteke so bile glavna konkurenca Turistu v Ljubljani in okolici?

Takrat je bilo ogromno diskotek, morda Palma, Valentino in Super Li.

V prvi polovici osemdesetih let je bil antipod subkulturno 'šminkerskemu' Turistu alternativni FV Disco, katerega scena se je kasneje prenesla v KUD France Prešeren, Klub K4 in Metelkovo. Se je morda duh Turista po zaprtju preselil v katero drugo ljubljansko diskoteko? Se je publika iz Turista in FV Disca kdaj prepletala, ali so bile razlike med tema dvema scenama prevelike?*

Publika se je delno tudi prepletala in se je tudi porazdelila po ostalih lokalih, ko se je diskoteka zaprla.

Med obiskovalci Turista so bili tudi najvidnejši predstavniki ljubljanskega družbenega življenja, od politikov do novinarjev RTV-ja in Mladine. Lahko rečemo, da je Turist na svoj način tudi tlakoval pot v samostojnost, kapitalizem in liberalizem? Kakšen vpliv je imel na kulturno, družbeno in politično sceno tistega časa?

Verjetno zelo velik, bil je odprt prostor za nove ideje tistega časa, zelo liberalen in drugačen.

Na praznovanju 45. obletnice, ki bo 28. marca v Festivalni dvorani, bo med posebnimi gosti tudi legendarni barman Slavc. Katere pijače so bile v tistem času najbolj priljubljene med obiskovalci, in kako je Slavc vplival na vzdušje ter izkušnjo obiskovalcev Turista?

Med priljubljenimi pijačami tistega obdobja so bili stock in cack cola, gin tonik in druge. Tudi barmani so imeli svojo vlogo pri ustvarjanju vzdušja, Slavc pa je bil eden izmed njih.

Kdo bo poleg tebe nastopil? Kakšen program in vzdušje lahko pričakujemo na tem posebnem dogodku?

Poleg mene bodo nastopili še Andrej Kokalj, Dragan Bulič in Marko Strle. Verjamem, da bomo ob 45. obletnici znova obudili čar tistega časa, z glasbo, ki je odmevala skozi gramofonske plošče, in nepozabnim vzdušjem, ki bo zagotovo popeljalo obiskovalce v zlato obdobje diskoteke Turist.


*Video sekcija FV je v drugi polovici osemdesetih vsaj sezono ali dve gostovala v Turistu.