Ukvarjati se z glasbo za nikogar ni lahko početje!

Obračun glasbe in založništva bo 9. in 10. marca osmo leto zapored potekal v sodelovanju med Zavodom Radio Študent, CUK-om Kino Šiška in Pritličjem. Festival Tresk se v osmih letih ni bistveno spreminjal in se drži začrtanih smernic. Predstavil bo številne domače založnike, distributerje in ustvarjalce ter jih skušal med seboj povezati. Tresk udeležencem ponuja pester glasbeni program, sejmišče, natečaj, zvočni delavnici in okroglo mizo.

Tresk že drugo leto poteka v sodelovanju s klubom Pritličje, kjer se je 2. marca odvijala tiskovna konferenca, na kateri so direktor Zavoda Radia  Študent Tomaž Zaniuk, sodelavec glasbene redakcije Radia Študent Andrej Pervanje in vodja festivala Tresk Jaka Špiler predstavili potek letošnjega festivala. Jani Kovačič in člana skupine Ana Pupedan pa so spregovorili o anekdotičnem procesu nastajanja dvojnega albuma z naslovom Besne pesmi, ki bo pri Založbi Radia Študent uradno izšel 9. marca.

Vodja festivala Jaka Špiler je ugotovil, da je izvedba natečajev smiselna, saj je tudi letos odziv vizualnih kreativcev velik. V poštni predal Radia Študent je prispelo 62 koncertnih fotografij, 35 različnih podob albumov, ki so bili izdani v preteklem letu, in 25 glasbenih dogodkov, kamor spadajo koncertni plakati. Z letošnjim letom so uvedli še možnost prijave izključno spletnih podob albumov in/ali glasbenih dogodkov. Dela bo ocenjevala strokovna žirija (Hana Stupica, Matej Stupica, Teja Kleč) s pomočjo pridruženega strokovnjaka s področja fotografije (Miro Majcen). Najboljša dela bodo v sklopu festivala razglašena 9. marca v CUK-u Kino Šiška; razstava del bo na ogled v Pritličju od 10. do 20. marca 2017.

V četrtek ob 14. uri bosta uradni del festivala v Kinu Šiška odprli dve delavnici zvoka, za obisk katerih glasbeno predznanje ni potrebno. Delavnico Muzika DIY – musique concrète bo vodila Maja Matić, nekdanja sodelavka Radia Študent ter večkrat nagrajena skladateljica in pianistka. Udeleženci bodo ustvarjali glasbo iz zvokov, ki bodo nastali v času delavnice. Interesenti, podvizajte se, na voljo so le še tri prosta mesta! Delavnico Zvok v ukazni lupini bosta vodila Lio Novelli in Jure Podgoršek. Udeleženci se bodo seznanili s tem, kaj lahko z zvokom delamo v ukazni lupini v odprtokodnih operacijskih sistemih GNU/Linux. Prijave lahko pošljite do 9. marca na naslov: tresk@radiostudent.si. »Delavnici, zgodovinsko gledano, nista neka novost, sta pa do neke mere zapostavljeni, namreč v smislu, da bi se pridobljeno znanje lahko uporabljalo. Delavnic se radi udeležujejo, zadnja leta vedno zapolnimo vsa mesta do omejitve, saj s tem poskušamo ohranjati kvaliteto izvedbe,« je povedal Špiler.

Od 18. ure do polnoči se bodo na sejmišču v Kinu Šiška predstavile tako neodvisne založbe kot večji distributerji. Seznam sodelujočih že dobiva končno podobo. Predstavila se bosta velikana ZKP RTV SLO in Dallas Records Slovenija, stalna spremljevalca sejmišča Založba Macefizelj in Zavod Sploh ter up vzbujajoča Cloudchamber Recordings in Pharmafabrik Recordings, seveda pa ne smemo pozabiti omeniti sogostitelja večera, hišno založbo ZARŠ Records. »V Sloveniji je založniška dejavnost specifična, ker je trg zelo majhen. Trg, ki ne mogoča zaslužka, je prepuščen ljubiteljem, z ljubiteljstvom pa vemo, kako je ... V teh osmih letih se je veliko spremenilo, nekateri, ki so bili aktivni, so zdaj manj, in obratno. Veseli nas, da prihajajo novi,« je poudaril Špiler, ki se že nekaj časa posveča razbijanju mita o internetnem založništvu. Njegovo mnenje je, da če glasbenik objavi zvočni posnetek na servisu, kot sta na primer soundcloud in bandcamp, to ni založništvo, ampak kvečjemu arhivsko odlaganje. »Se pa ustvarja vtis, da je kombinacija bandcampa kot odlagališča za posnetke in facebooka kot potencialnega sredstva za nagovor publike primerljiva z nekaterimi založniškimi modeli tradicionalnega založniškega tokokroga. V zadnjih letih je prišlo do zdravorazumskega prepričanja, da vsega sam ne moreš in ne znaš narediti,« je ugotovil, in da DIY etika ni nujno primerna za vsakogar. Sam glavno vlogo vidi v povezovanju. In Tresk se trudi povezovati ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi, kot so nastopanje, organizacija in založništvo. Kot že vrsto let doslej, Tresk letos znova spodbuja založništvo. Nakup vsaj enega fonograma bo kupcu zagotovil prost vstop na koncertno prizorišče.

Glasbeni program prvega dne je splošen, brez kakega žanrskega skupnega imenovalca. Gre za mešanico uveljavljenih in izkušenih ter nadobudnih glasbenikov. V Kinu Šiška bodo nastopili domači prvaki stoner rocka Carnaval, afrobeat formacija iz Vrtojbe z imenom Nesesari Kakalulu, mladi ljubljanski provokativni rap kolektiv Smrt boga in otrok ter Jani Kovačič in Ana Pupedan. »Končno se končuje diskurzivni prelom, ki je izgledal kot medgeneracijski boj med, na eni strani, kitarsko orientiranimi glasbami ter, na drugi strani, elektronsko glasbo, ki se ju je v preteklih dvajsetih oziroma tridesetih letih razumelo kot dva nasprotujoča si pola. Pozitivna je ta novost v slovenski glasbi, da mlajše generacije, ki prihajajo na površje, s temi klasičnimi delitvami niso obremenjene!« je vodja festivala pojasnil nepotrebno umetno delitev, ki je zadnja desetletja težila domačo glasbeno kreativnost. Da njegova trditev drži, se bomo lahko prepričali drugi dan festivala, ko se bodo v Pritličju predstavili predstavniki te neobremenjene generacije, v katero sodijo ljubljanski anonimnež СОЧИ '91, tonski tehnik Radia Študent in sovoditelj nove mesečne oddaje Partijska linija, Blaž Pavlica, ki se bo premierno predstavil z avdiovizualnim setom, ter Klubski maratonec z imenom Noč, ki black metal plemeniti s sodobno elektroniko. »Bistvo drugega dne festivala je v tem, da je z majhno izjemo vsem avtorjem skupno, da so na internet naložili svojo glasbo in sedaj čakajo, kaj se bo zgodilo. Z njimi smo navezali stike, fantje imajo ambicije izstopiti iz virtualnega sveta,« je o petkovem večeru, ki so ga poimenovali Internetne muzike, povedal Špiler.

Znova bo na sejmišču tudi mednarodni gost; letos je to hrvaški založnik Zdenko Franjić, vodja prve jugoslovanske alternativne založbe Slušaj najglasnije. Iz glavnega mesta naše južne sosede bo v Ljubljano prispel tudi hip hop nojzer s pomenljivim imenom pavleisdead, ki se bo ljubljanskemu občinstvu predstavil na petkovem večeru v Pritličju.

Na medijski konferenci so kantavtor Jani Kovačič in pivška godca Marko Doles in Peter Žnidaršič predstavili skupni prvenec Besne pesmi. Povedali so, da so se spoznali v burnem času ob demonstracijah na Trgu republike, skupaj so podolgem in počez prekrižarili Slovenijo in ustvarili 40 pesmi, primernih za današnjo rabo. Na dvojni albumu, ki je bil v živo posnet v Ajdovščini in Postojni ter zmiksan in masteriziran v Studiu RŠ, so zaradi prostorske stiske uvrstili zgolj 35 komadov. Kot je povedal Jani, so posebnost plošče napake, ki so jih še dodatno poudarili, da bi s tem izzvali več pozornosti. Trojica prisotnih folk rockerjev (preostala dva člana Ane Pupedan sta bila službeno odsotna) je to na licu mesta demonstrirala: spremljevalne vokale so zapeli kar novinarski kolegi in kolegice in s tem dokazali, da je ta glasba preprosta in gre hitro v uho.

Obfestivalski program Treska se je pričel že v ponedeljek, 6. marca, ob 19. uri, ko sta programska sodelavca glasbene redakcije Radia Študent Andrej Pervanje in Anže Zorman na okrogli mizi z naslovom Kulturna vizija 2018 – 21: Pregled stanja nepopularne glasbene kulture v Pritličju gostila strokovnjake s področja kulturnih politik. Publicist in direktor Kina Šiška Simon Kardum, zdomec in glasbeni ustvarjalec Dre Hočevar, glasbenik in generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra – SIGIC Peter Baroš ter Uroš Veber, vodja založbe Rx:tx pri Zavodu Atol, ki se povezuje z Društvom Asociacija, so bili zadolženi, da preverijo prednosti, nevarnosti, priložnosti in slabosti novega kulturnega modela. Navadno so debate na temo založništva potekale na sejmišču samem, tokrat pa je zaradi razširjene tematike zahtevala bolj kompakten in mirnejši prostor. V uvodu na dobro obiskani debati je Pervanje poudaril, da v Sloveniji ukvarjanje z glasbo za nikogar ni lahko početje, ne za tiste, ki nastopajo v mladinskem klubovju, ne za tiste, ki imajo koncerte po kulturnih domovih javnih zavodov. Zorman se je provokativno spraševal, kako to, da ne pride do prerazporeditve kulturnih financ, saj se na prvo žogo zdi, kakor da je klasična glasba v privilegiranem položaju nasproti nepopularnim oziroma nekomercialnim godbam, ki jih ministrstvo priznava in tudi sofinancira. 

Idejo za ambiciozno debato so sodelavci Radia Študent dobili v času nacionalnega kulturnega praznika, ko je bil na temo novega nacionalnega kulturnega programa v Državnem zboru RS organiziran pogovor o tem, minister za kulturo Anton Peršak pa je o tem spregovoril v dveh intervjujih, v katerih ni bilo sledu, da se obeta kako prerazporejanje financ znotraj ministrstva za kulturo. Za Zormana je žalostno dejstvo, da zavezniki popularnih godb v to debato sploh ne posegajo, čeprav je jasno, da oblikuje zaposlitvene politike dežele. 

O prednostih novega kulturnega modela je govoril Simon Kardum, ki je zanikal, da minister ne more prerazporediti proračunskega denarja, saj so določene ministrske ekipe to že znale narediti. Kardum se boji, da aktualna ministrska nomenklatura tega ne zna oziroma noče narediti. Poudaril je, da je treba pritisniti na odločevalce, da prepoznajo tovrstne stvari in jih ne krojijo več z ostalimi merili, ampak prepoznajo potencial kreativnosti. Debato je nadaljeval Uroš Veber, ki o strateškem dokumentu ne ve še ničesar, saj ni javen. Veber se boji, da bo novi model zgolj olajšal delo ministrstvu, resni debati pa se bo to raje ognilo. Pomanjkljivost prejšnjih modelov vidi v tem, da so zapostavljali kreativni potencial na rovaš kvantitete (koncertov, izdanih plošč ...). Peter Baroš se je sprva dotaknil pojma »nepopularna glasba«, katerega pomena ne more docela razumeti. Baroš nevarnosti modela prepoznava v zunanjih dejavnikih, na katere pa sami ne moremo vplivati. Edino, kar lahko storimo, je, da ocenimo tveganja in nato razmislimo, kaj lahko storimo v nadaljnjih korakih, da bi ta tveganja zmanjšali. Žal civilna družba tega ne želi razumeti. Baroš je izpostavil še nekaj drugih ključnih nevarnosti, ki so vredne pozornosti, kot so diskurz, razlika med javnim in zasebnim ter generacijski razpon. V branje nam je priporočil članek Sistem družboslovja in njegovi učinki Josipa Rastka Močnika, ki je izšel v Časopisu za kritiko znanosti. Glasbenik Dre Hočevar, ki aktivno nastopa od leta 2001, je bil v tem času priča spremembam financiranja. V tujini je opazil, da mnoge države ministrstva za kulturo sploh nimajo, a imajo vseeno tradicionalno bogat kulturni prostor. Samo kulturno ministrstvo torej ni pogoj. Se pa je Hočevar strinjal, da je obstoj kulturnega ministrstva za domače ustvarjalce prednost, če se seveda vse skupaj ne izrodi do te mere, da postanejo glasbeniki in ostali ustvarjalci preveč odvisni od ministrstva. Dre je izpostavil problem, da nimamo sistemskih in celostnih rešitev za pritisk na odločevalce, o čemer je govoril že Kardum. 

Razprava je dosegla svoj namen, govorniki so z resnimi argumenti zagrizli v perečo kulturno situacijo, v kateri primanjkuje analize in vpogleda. Vodja festivala Špiler je izrazil upanje, da bodo govorniki spregovorili brez dlake na jeziku, in to se je tudi zgodilo. Ključno tematiko je v okviru debate odprl generalni sekretar SIGIC-a, ki je izpostavil, da se moramo več pogovarjati o prednostih, kot so notranji dejavniki, na katere imamo vpliv, ter o slabostih, ki jih lahko sami popravimo, kot seveda tudi o prilikah, ki bi nas motivirale za iskanje poti do sprememb.