Umrl je Franc Šegovc

Ansambel so leta 1954 ustanovili štirje fantje, zaposleni v kovaški industriji Tovarne kos v Slovenj Gradcu. Med njimi je Franc Šegovc kmalu prevzel vodenje ansambla in postal njegova osrednja osebnost. Pred tem je igral v zasedbi Maks, ki mu je istega leta prepustila vodstvo nove skupine. Ime Štirje kovači so si nadeli po svojem poklicu, od leta 1972 pa je kot pevka v ansamblu sodelovala tudi njegova žena Hermina.

Pod njegovim vodstvom so Štirje kovači razvili prepoznaven zvok, ki je združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi aranžmaji. Franc Šegovc je bil ne le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil, med katerimi so se najbolj uveljavile skladbe kot Kam le čas beži, Čakal sem ob potoku, Mala solzica, Moji mamici in Rženova Tinka. Njegov valček Kam le čas beži je leta 2000 prejel nagrado Zlati petelin in bil proglašen za vižo stoletja. Skladba velja za eno ponarodelih melodij, ki jih prepevajo generacije, Štirje kovači pa so v naslednjih letih izdali kar 37 plošč, od tega tri tudi v nemščini.

Ansambel je pod Šegovčevim vodstvom izdal 46 plošč in nastopil na tisočih koncertih doma in v tujini, med drugim v ZDA, Kanadi, Nemčiji, Švici, Avstriji, Italiji in po nekdanji Jugoslaviji. Leta 2021 so Štirje kovači dosegli Guinnessov rekord kot najdlje neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel na svetu, istega leta pa je v Slovenj Gradcu odprt Muzej Štirih kovačev, ki predstavlja zapuščino zasedbe in njenega vodje.