Vsi smo kultura

Po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) naj bi izraz »kultura« označeval »skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja«, v nadaljevanju pa naj bi poleg nekaterih drugih pomenov beseda »kultura« opredeljevala »dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja«. Tako eno kot drugo Kulturni dom Nova Gorica uresničuje z neprekinjenim šestinštiridesetletnim delovanjem in svojim slovesom, zgrajenim na kakovostnih umetniških programih, pri čemer osrednji del predstavlja glasbena umetnost, ki jo dopolnjujejo filmsko področje, galerijska dejavnost in kulturno umetnostna vzgoja – vselej s poudarkom na čezmejnem sodelovanju. Skratka, Kulturni dom NG ima ugled, ki daleč presega meje svoje ustanoviteljice, Mestne občine Nova Gorica.

KD NG ponuja izredno bogat, utečen program, h kateremu prispevajo bodisi vidne slovenske (in tuje) glasbene institucije bodisi posamezniki, strokovnjaki svojega področja, ki poskrbijo za oblikovanje in izvedbo programov na najvišji ravni. Kulturni dom Nova Gorica pa opravlja še eno nalogo: predvsem domačim glasbenikom (glasbenikom iz Nove Gorice ali širšega območja) z dobro tehnično opremljenostjo dveh dvoran (zaradi česar sta ti akustično izvrstni) namreč občasno omogoči snemanje novega avtorskega materiala, se pravi, da je tudi v vlogi koproducenta. Drug zanimiv podatek, ki pomen te institucije dodatno podkrepi, je, da je ustanova v letu 2019, doslej najuspešnejšem letu, organizirala kar 624 umetniških dogodkov, ki so se odvili tako v prostorih matične hiše kot na partnerskih lokacijah, skupno pa je glasbene, likovne in filmske dogodke obiskalo kar 69.430 obiskovalcev.

Priložnost za dopolnitev in nadgradnjo navedenega je Nova Gorica kot izjemno močan kulturni center Goriške in širšega območja dobila lani s pridobitvijo naziva evropske prestolnice kulture. V ta namen je bil ustanovljen Zavod GO! 2025, v poslovni register vpisan 13. 12. 2021. In ta, tako rekoč ad hoc projekt je Kulturni dom Nova Gorica spregledal in v začudenje številnih v celoti izločil iz svojih dejavnosti (izjema je Pixxelpoint). Zavod z omejenim rokom trajanja – likvidacija tega je predvidena po zaključku projekta, najkasneje pa 31. 12. 2026 – je pozornost javnosti žal prej kot s programom žel z aferami, škandali ter neutemeljeno in neracionalno rabo javnega denarja, kar je ob koncu lanskega leta privedlo celo do revizije celotnega poslovanja, vključno z vpletenostjo Računskega sodišča Republike Slovenije. Številni občani, razočarani nad dogodki, ki naj ne bi temeljili na kulturni vsebini, si nedvomno tudi zato želijo, da bi zavod skupaj z letom, v katerem je bila Nova Gorica razglašena za evropsko prestolnico kulture, čim prej utonil v pozabo.

Medtem pa ima aktualni župan drugačne načrte. Že ta četrtek naj bi mestni svetniki na seji brez kakršnegakoli javnega dialoga ali strokovnega posveta in brez vsebinskih utemeljitev odločali o spornemu predlogu odloka glede ustanovitve novega, samostojnega zavoda Kulturni dom Evropske prestolnice kulture, ki naj bi med drugim korenito posegel v odlično, z rezultati podprto dosedanje delovanje Kulturnega doma Nova Gorica. Ta naj bi se namreč pripojil Zavodu GO! 2025, s čimer bi izgubil tako programsko kot finančno avtonomnost – in s tem bi se zelo verjetno znižala tudi zelo visoka kakovostna raven njegovih ustaljenih programov. Župan Samo Turel javnost miri, da ne ukinja ne kulturnega doma ne njegovih programov, temveč v združitvi vidi reorganizacijo in optimizacijo kulturne infrastrukture v mestu ter s tem razširitev možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, namenjenih izvajanju nadaljnjih kulturnih vsebin. Novi zavod, Kulturni dom Evropske prestolnice kulture, naj bi prevzel vodenje bolj ali manj vseh programsko odprtih kulturnih objektov znotraj občine (EPIC, Xcenter, Super8, Rafutski park z vilo), vključno s Kulturnim domom Nova Gorica. Dodatne degradacije so tako zaposleni, ki pri odločanju nimajo glasu, kot tudi obiskovalci deležni preko objav, ki jih v javnost pošilja ustanoviteljica javnega zavoda, saj ta tako ene kot druge zamejuje »v okvir peščice zaposlenih v kulturnem domu, ki na zelo demagoški način z neresnicami in polresnicami igrajo na čustva ljudi, zlasti upokojencev, v smislu, da se zdaj kulturni dom in njegovi programi ukinjajo«.

V zadnjem letu se Kulturni dom Nova Gorica sooča z vodstvenimi težavami, do katerih pa je pripeljala prav občinska potrditev strokovno nekompetentnega kandidata na mesto direktorja, ki je po le osmih mesecih opravljanja svoje funkcije, natančneje 26. 1. 2026, dobil nezaupnico vseh trinajstih zaposlenih, zato je dal odpoved. Namesto reševanja kadrovske podhranjenosti znotraj kulturnega doma se tako pozornost namenja naglim odločitvam, ki bodo, če bodo sprejete, dodobra preoblikovale kulturno podobo celotne regije (in države). Kajti iz vsega izhaja, da zamenjava upravitelja objekta na Bevkovem trgu 4 vendarle pelje k neizogibni posledici, to je izgubi samostojnega, neodvisnega delovanja Kulturnega doma Nova Gorica, njegova pridružitev k Zavodu GO! 2025 (preimenovanem v Kulturni dom Evropske prestolnice kulture) pa vodi k njegovi pravni ukinitvi. Dejstvo je, da bi nadaljevanje projekta Evropska prestolnica kulture v nekoliko drugačnih okoliščinah najverjetneje bilo celo smiselno, združitev pa vsekakor ne.

V odziv na trenutno dogajanje je poleg nasprotovanja tako občanov Nove Gorice kot širše strokovne javnosti zaokrožila anonimna spletna peticija Kulturnega doma ne damo!, ki jo je doslej podpisalo 1551 posameznikov, med njimi ugledni strokovnjaki z različnih umetnostnih področij, in civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom. Slednja je v ponedeljek, 20. aprila, v Mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica organizirala novinarsko konferenco, na kateri so sodelujoči – Tomaž Belingar, eden od pobudnikov civilne iniciative, Boštjan Simon, saksofonist in zunanji sodelavec kulturnega doma, ter Vladimir Peruničič, več desetletij aktiven na področju kulture in družbenih dejavnosti – poudarili, da gre prej kot za karkoli drugega za sovražni prevzem priznane institucije. Njihovo prizadevanje je zato usmerjeno k ohranitvi programske in finančne samostojnosti kulturnega doma s skoraj pol stoletja trajajočo kulturno dediščino. Odločevalce pozivajo, naj predlaganega odloka ne sprejmejo, temveč poskrbijo za transparentno, strokovno razpravo, ki bi vključenim pomagala najti tehtne, strokovne rešitve. Če bo do sprejema odloka vendarle prišlo, napovedujejo, da se bodo zavzeli za razpis lokalnega referenduma, saj ni jasno ne to, kakšna naj bi bila zapuščina projekta Evropska prestolnica kulture, kot tudi ne, o kakšnih (nadaljnjih) kulturnih vsebinah je sploh govor. Dodatno pereče so tudi navedbe, da naj bi občinske oblasti doslej pretresle različne rešitve, čeprav nihče, niti odločevalci sami, ne vedo, kakšne naj bi te bile.

Tako rekoč polna dvorana občanov, kulturnikov, medijskih predstavnikov in drugih aktivnih posameznikov, ki nasprotujejo tako nepremišljeni politični odločitvi, je izrazila resno skrb glede namere, ki bi nedvomno imela konkretne negativne posledice tako na programskem kot upravnem področju. Kulturnemu domu Nova Gorica so podporo izrekle nekatere institucije, med drugim Društvo slovenskih skladateljev, Akademija za glasbo, Glasbena mladina Slovenije, Art kino mreža Slovenije in Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije KUDUS, ki izpostavlja, da »model oblikovanja glasbenega programa v tem kulturnem domu predstavlja vzorčen primer, po katerem smo se zgledovali številni kulturni domovi v Sloveniji«, ter nadaljuje, da »enako pomemben del tega uspeha predstavlja strokovni kader Kulturnega doma Nova Gorica. Gre za ljudi z bogatimi izkušnjami, poglobljenim znanjem in jasno programsko vizijo, ki so skozi leta dokazali svojo kompetentnost in zanesljivost.« Nestrinjanje z namero o združitvi zavodov je izrazil tudi Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa: »Ponosni smo, ker se borite za več in boljše in ne za manj in slabše! Ponosni smo, ker se borite za javno in dobro, za pravilno in pravično!«

Nasprotno pa politični in državni aparat molči; zaposleni v Kulturnem domu Nova Gorica so namreč naslovili odprto pismo na predsednika vlade Roberta Goloba, predsednico republike Natašo Pirc Musar ter novoizvoljene poslance državnega zbora in mestne svetnike Mestne občine Nova Gorica. Opredelili so se izključno Socialni demokrati (SD) Nove Gorice, katerih predstavnik je na novinarski konferenci izpostavil, da »odločno nasprotujemo predlogu župana, predstavljenemu na tiskovni konferenci, na kateri je predlagal pripojitev Kulturnega doma Nova Gorica Zavodu GO! 2025. (…) Prepričani smo, da takšna namera župana resno posega v delo in obstoj kulturnega doma. (…) Noben parcialni interes, tudi osebni ne, ne more prevladati nad vsem, kar je kulturni dom dal mestu in regiji ter širše v vseh letih obstoja in delovanja. Zato nasprotujemo predlagani pripojitvi k Zavodu GO! 2025, ki je bil ustanovljen za določen čas kot zavod za izvedbo točno določenega projekta.«

In ker umetnost ter umetniški programi vendarle nastajajo iz ljudi za ljudi (ko gre za zaposlene v kulturnem domu, nikakor ne gre za peščico, saj so to osebe z imeni in priimki, ki svojo vlogo v tem hramu kulture opravljajo s ponosom – ne gre namreč za službovanje, ampak za življenje), je enako pomemben komentar ene od obiskovalk, ki je dejala: »Stari javni zavodi, med drugim tudi kulturni dom, so varuhi naše zgodovine in identitete. Brez njih izgubimo korenine, na katerih gradimo svobodno podobo. Naš kulturni dom služi kot valilnica talentov, omogoča visoko raven umetniške kakovosti skozi čas, v njem se srečujemo različne generacije, je varen prostor za kritično razmišljanje in dialog. Če mu odvzamemo ustvarjalno moč, če nam vzamejo ustvarjalno moč, recimo, ga preveč kritizirajo ali finančno podhranijo, postane samo prazen prostor. Muzej.« 

Kot je pripomnila že več kot tri desetletja redna abonentka glasbenega programa: kaj sploh še ostane od kulture v Novi Gorici, če pride do nasilne združitve dveh vsebinsko nezdružljivih zavodov? Treba se je zavedati, da pri tako globalnem posegu poti nazaj ni. Določene spremembe bi bržkone bile potrebne, to priznavajo zaposleni sami in pozivajo k določeni posodobitvi ustanove, vendar je treba pri uvajanju vsake spremembe upoštevati dejstvo, da novogoriški kulturni dom obiskovalcem ponuja vrhunske umetniške dogodke in da, kar je morda še pomembnejše, občinstvo vzgaja z vzgojno-izobraževalnimi vsebinami, namenjenimi prvenstveno mladim, z umestitvijo zahtevnejših programov v ponudbo dogodkov in s spremljevalnimi vsebinami, s katerimi poskuša popularizirati določene umetniške zvrsti. Kultura je prav to – skupek edinstvenih dosežkov in vrednot človekovega delovanja ter ustvarjanja. Kultura smo mi vsi.