Waves Vienna 2017

Ekipa MENT-a Ljubljana ne počiva in deluje skozi vse leto. Pred kratkim je gostovala v Moskvi na Moscow Music Weeku, kjer sta nastopila tudi domači elektrofonik Lifecutter in shoegaze zasedba Haiku Garde, danes pa se že šestič odpravlja na Waves Vienna, enega od osrednjih showcase festivalov za nemško govoreče dežele ter Srednjo in Vzhodno Evropo, ki se bo odvijal med 28. in 30. septembrom. Tja prav tako potujejo domači sodobni kantavtor Daniel Vezoja, ustvarjalka samosvojega indie elektronskega popa z balkanskim pridihom КУКЛА, znana tudi kot ustvarjalka videospotov Kukla, ter psihedelični rokerji persons from porlock. Včeraj so nastopili v Bratislavi, ki je pred dvema letoma že gostila slovaški del festivala. Letos Waves Vienna znova stavi predvsem na showcase program in predstavitve posamičnih držav, manj pa na zveneča imena. Med njimi so letos zasedbe Forest Swords in Nite Jewel. Poleg nemških, švicarskih in tajvanskih promocijskih sprejemov ter predstavitev lokalnih scen in izvajalcev bo na Dunaju tudi tradicionalni Slovenian MoMENT, srečanje z delegati in profesionalci iz glasbene industrije, ki ga skupaj pripravljajo MENT, SKICA in SIGIC ter tako še dodatno promovirajo domačo sceno in izvajalce. Letošnji Waves bo tako kot lani potekal v različnih prostorih WUK-a in okoliških dvoranah, kar pomeni, da gre za osredinjen program, ne za razpršenost po različnih klubih, dvoranah in prostorih po vsem mestu. Letošnja konferenca na festivalu je na žalost znova manj ambiciozna, zato pa je novost vpeljava nagrade XA Award, za katero se poteguje deset vnaprej izbranih zasedb, ki sodelujejo na festivalu. Veččlanska mednarodna žirija bo na podlagi koncertnih nastopov podelila nagrado v vrednosti 2500 evrov s podporo radijske postaje FM4 in Austrian Music Exporta. O festivalu, pripravah nanj in njegovi vlogi v tem prostoru smo se pogovarjali s članom ekipe MENT-a, Andražem Kajzerjem. 

Predstavitev aktualnih domačih glasbenih ustvarjanj na Waves Vienna je že nekaj let ustaljena praksa. Waves je nekakšno križišče med Srednjo in Vzhodno Evropo ter nemško govorečimi predeli Evrope. V katerem pogledu je po tvojem mnenju Waves Vienna pomemben za naše domače ustvarjalce in kam bi po pomembnosti umestil ta festival glede na ostale showcase festivale?

Res je, slovenski izvajalci se že peto leto zapored predstavljajo na Wavesu. Začelo se je leta 2013 s fokusom na Sloveniji, ko je na Dunaju nastopilo devet slovenskih izvajalcev, od takrat pa festival vsako leto gosti vsaj tri ali štiri. Gotovo je Dunaj omenjeno križišče; to se čuti že v mestu samem, festival Waves pa poskuša to vlogo odigrati v smislu križišča glasbene industrije in odkrivanja novih izvajalcev s teh področij. Waves ima pestro zgodovino in nihanja, zato sem vesel, da smo navezo vzdrževali, saj kaže, da festival stopa v svoje najboljše čase. Nova lokacija, WUK, se je lani obnesla in letos so festivalske karte že pošle. Očitno se je festival »našel«. Waves ima tudi prednost manjšega festivala; precej lažje spoznaš ljudi, vidiš več nastopajočih ... Na evropski mapi showcase festivalov Waves sicer ni eden razburljivejših ali najpomembnejših, je pa gotovo zelo pomemben za regijo. Vsako leto namreč opozori na sceno ene vhodne in ene zahodne države, privablja pisano paleto gostov iz cele Evrope, predvsem pa ga obišče veliko nemško govorečih ljudi, povezanih z glasbenim poslom, torej Nemci, Švicarji, Avstrijci ... V industriji jim pravijo GSA, saj so te države povezane prek medijev, jezika in ljudi, ki tu delujejo na področju glasbe. Avstrija je slovenskemu izvajalcu res blizu, njihova glasbena scena je precej razvita, v glasbi je gotovo več denarja, veliko imajo festivalov in precej ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo na profesionalni ravni. Delno tudi zato, ker njihov trg ni le Avstrija, temveč prav tako že omenjeni Nemčija in Švica. Trenutno najpopularnejši avstrijski izvajalci so na primer zelo popularni v Nemčiji. Tu ne govorimo o kakšnih legendarnih ustvarjalcih ... Zasedba Wanda je, recimo, nastala leta 2012, bend Bilderbuch je prvenec izdal leta 2009, Yung Hurn je na sceni tri leta itd. Novejši slovenski izvajalci med sosednjimi državami verjetno najlažje raziščejo prav ta trg, ki pa ga je seveda treba podrobno spoznati. 

Waves letos nima veliko zvenečih imen (headlinerjev), konferenčni program s svojimi vsebinami in govorci, ki jih ponuja, prav tako ne deluje pretirano inovativno, pa vendar so festivalski kompleti vstopnic že pošli. Veliko stavi na promocijske sprejeme določenih držav, med katerimi je že tradicionalen Slovenian moMENT v sodelovanju s SKICA. Kako učinkoviti so ti sprejemi v festivalskem programu?

Waves je vedno poskušal staviti predvsem na nova imena, nekako tako kot to počnemo z MENT-om. Headlinerji v klasičnem pomenu so na teh festivalih lahko moteč faktor. Sicer bi zveneče ime lahko pritegnilo precej več občinstva, ampak po drugi strani to spremeni fokus. Vprašanje je tudi, koliko občinstva bi zanimalo še kaj drugega kot glavni izvajalec. Zdi se mi, da se s tem ukvarjajo vsi showcase festivali in iščejo primeren način krmarjenja. Konferenčni program Wavesa je letos res okrnjen, očitno stavi na to, kar na tovrstnih dogodkih najbolj učinkuje ‒ mreženje. Tisti, ki tovrstne festivale stalno obiskujejo, obiščejo malo predavanj in diskusij, saj poskušajo tisti dan, dva izrabiti predvsem za mnoge sestanke, nova poznanstva ... Tudi šef konference največjega tovrstnega festivala v Evropi, Eurosonic, pravi, da bo v letu 2018 manjši poudarek na konferenčnem delu in precej večji na omogočanju preprostega spoznavanja in na delovnih sestankih. Ljudi, ki so že dlje v industriji, zanimajo predvsem kontakti. In prav prek tega se prenaša mnogo informacij in znanja. 

Omenjeni sprejemi so lahko nepotreben balast, zato se jih redko lotevamo. Imamo pa to srečo, da je ta že skoraj tradicionalni slovenski sprejem na Wavesu zelo uspešen. Dobro je obiskan in po naših ocenah vedno vreden vložka. Obenem opozori na naše nastopajoče, je popularen dogodek za srečanje profesionalcev in opozarja na sceno in MENT. Prav tako se mi zdi, da s tem javno podpremo festival, ki je zelo blizu naši državi in je, kot že omenjeno, pomemben za našo sceno. Tu nam zelo pomaga SKICA ‒ slovenski kulturno informacijski center na Dunaju, s katerim sodelujemo od začetka. Prav tako je udeležen SIGIC. 

Na kakšen način izbirate ustvarjalce in ustvarjalke za posamezne showcase festivale, s katerimi sodeluje MENT, in na katerih je prisoten? Zahteva vsak festival drugačno strategijo in pristop, ali narekuje drugačne vsebine, ki so morda zaradi svoje žanrske specifike tam bolj opazni?

Pravzaprav jih nikoli ne izbiramo. Predvsem odpiramo vrata in podpiramo. Načini izbora so različni. Nekateri festivali zahtevajo uradne prijave izvajalcev samih, druge zanimajo seznami aktualnih imen. Nekateri festivali nas nato prosijo za dodatne informacije o določenih bendih. Predvsem jih zanima, kako izkušeni so, kako aktualni v smislu izidov in (če) s kom sodelujejo. Torej če imajo založbo, menedžment, agencijo ... Tu se festivali lahko ločijo. Nekateri stavijo predvsem na glasbo, drugi izločijo na podlagi glasbe, nato pa želijo vedeti več o »profesionalnih« okoliščinah izvajalca. Seveda tem festivalom veliko pomeni, da izvajalce podpira MENT; če smo jih, recimo, gostili na festivalu, je to pomembno. Seveda pogosto izbirajo tudi na MENT-u samem, se pravi, ko jih kdo prepriča v živo. Tako je na primer tudi z Wavesom. Vsako leto del njegove ekipe obišče MENT in se ogreje za določene slovenske ustvarjalce, vsako pomlad pa nas prosijo še za seznam 15‒20 aktualnih imen, ki na Wavesu še niso nastopili. Poleg tega imajo odprte prijave, tako da je tam dotok informacij precej močan. 

Waves je lani začel novo poglavje, ko se je prestavil v WUK in okoliške dvorane ter s tem fizično zgostil program. Tega se drži tudi letos; v tem nekako sledi liniji MENT-a. Letošnja novost je uvedba nagrade. Kako nujno je nenehno uvajanje novosti za identiteto festivala, tudi MENT-a, v množici sorodnih showcase festivalov?

WUK je gotovo odkritje lanskega leta za Waves. Fizična zgoščenost, bližina prizorišč, to je za tak festival nujno. Obvezno! Tega nekateri festivali kar nočejo razumeti. Stagniranje gotovo ni prihodnost. Prav tako pa je treba biti pazljiv s pretiranimi novostmi. Tisti, ki redno krožijo po showcase festivalih, nekatere vzljubijo ravno zaradi določenih specifik, ki jim ugajajo. Nedvomno so novosti in premiki dobrodošli za redne obiskovalce, tako tuje kot domače, a so v pretirani meri lahko nevarni (kot na primer stalno spreminjanje lokacij, pretiravanje s headlinerji, pretirano povečanje festivala ipd.). Pri MENT-u novosti doziramo počasi. Vsako leto spremenimo ali dodamo nekaj lokacij, preizkušamo formate delavnic, konference in smo odprti za sodelovanja.