Za lepo srednjeevropsko mesto

Novinarska kolegica je vprašala Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor, če bi lahko izpostavil pet vrhuncev letošnjega programa Festivala Lent. Ni šlo. Dal je besedo Davidu Braunu iz Odra Zavarovalnice Maribor. In ker je producent Jazzlenta vzel vsebinski zalet, je Rukavina, ko je Braun končal, dodal le: »Vidite, tako dolgo bi to trajalo.«

Že samo na hrbtni strani tradicionalne zloženke 23. Festivala Lent, ki bo trajal od 24. junija do 2. julija in bo znova imel dva ognjemeta, je trinajst adutov, ki bodo pokazali, kako se bo obnesla tokratna izvedba festivala. Lani se je namreč Lent zavoljo gospodarske krize, kot je povedal Rukavina, prvič skrčil tako po dnevih kot po odrih. Letos bo sredstev nekoliko več, proračun naj bi iz 750 tisoč evrov narasel na okvirnih 900 tisoč evrov (Mestna občina Maribor je zagotovila 200 tisoč evrov, ki bodo namenjeni predvsem boljši promociji).

Kaj bo za to Maribor dobil, s čim bo privabil? Ni naključje, da je na sredini predstavitvi in podpisu sponzorske pogodbe sodeloval Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in da je uvodoma ob klavirski spremljavi zapela Sabina Cvilak (Turandot). Na Trgu Leona Štuklja (po Rukavini je to »dnevna soba Maribora«), kjer je zdaj Glavni oder, ki je še pred dvema letoma plaval na Dravi, bosta namreč uvodni vikend gostovala opera Turandot in balet Peer Gynt (v koprodukciji s SNG Maribor). »Akustika trga? Bomo še videli, ampak zaprt prostor veliko obeta,« je dejal Rošker ter izpostavil, da bo Turandot letos obiskal več open-air festivalov v tujini, leta 2018 pa bo gostoval na Japonskem.

S tovrstnim sodelovanjem je Maribor še vedno evropska prestolnica kulture, je prepričan Rukavina, ki si želi, da bi Lent predstavil Maribor kot lepo srednjeevropsko mesto. Za svoj veliki cilj si je zadal, da bi letos prodali za 50 odstotkov več vstopnic (programski kupon »lenta« stane v predprodaji 20 ter 25 evrov v redni prodaji in jo morajo kupiti tudi vsi lastniki VIP vstopnic), čeprav v Narodnem domu na tiskovni konferenci niso želeli razkriti, koliko vstopnic so prodali lani. Na Trgu Leona Štuklja bo znova nastopil tradicionalni gost Đorđe Balašević, tam bosta otvoritev in zaključek 28. Folkarta, na ogled pa bo tudi muzikal Alica v čudežni deželi II. gimnazije Maribor. Festival nas bo 22. junija povabil v dvorano SNG Maribor, kjer bo nastopil beloruski državni plesni ansambel Haroški. Rukavina je pristavil: »Imamo pa še eno programsko luknjo, v petek, 1. julija, kot lahko vidite.« Ta odprti termin v programu sicer ni edini, prav tako ostajata neznanki program Živih dvorišč in priljubljenega Uličnega gledališča.

Jurčkov oder bo letos znova ob Vodnem stolpu; ta nova lokacija se je lani že precej prijela, še bolj pa se bo letos z izključno domačim programom (Panda, Balladero, Manouche, Leni Kravac, Neisha ...). Podobno velja za oder Sodni Stolp (Katja Šulc, Slepa Küra, Marko Brdnik & Uroš Rakovec ...). Spet lahko računamo na zanimive programe celoletno prisotnega Salona uporabnih umetnosti (Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Severa & Gal Gjurin) in Dvorane Union s Salonom glasbenih umetnikov, glasbeni uvodi pa se zdaj že praviloma zvrstijo ob pol osmih zvečer v Art kampu v mestnem parku.

»Selitve so predstavljale izziv za obiskovalce le prvo leto, zdaj se pa že pet, šest let ne srečujemo s temi težavami. Minoriti so postali domicil ne samo zaradi tega, ker smo vnesli kvaliteten program, temveč ker je to najlepši prostor v Mariboru,« ni skrival veselja David Braun iz Odra Zavarovalnice Maribor, kot se uradno zdaj imenuje Jazzlent, ki bo prve tri večere prostor odstopil gledališkim predstavam.

In kako jazzovski je po njegovem mnenju nasploh Festival Lent? »Kot je rekel Frank Zappa: jazz ni mrtev, le vonja nekoliko čudno. Mislim, da ga je veliko, odvisno, kaj razumemo z besedo jazz. Jaz jo razumem kot kreativno iskanje s spoštovanjem tradicije in glasbenega znanja. Jazz je nekaj, kar se aktivno postavlja v aktualna družbena dogajanja. Kje iskati tovrstne vsebine? Križem kražem vseh odrov, ki nastopijo tudi na drugih odrih.« Kako težko oziroma zlahka je z renomejem Jazzlenta pripeljati v Maribor Johna Scofielda? »Osnovno vprašanje je zmeraj odvisno od finančne moči. Nekih posebnih težav s pridobivanjem tovrstnih izvajalcev ni, je pa dobro, če z velikimi agencijami dela nekdo, ki ima tradicionalen sloves in je zanesljiv partner.« Na domači jazzovski sceni je po Braunu Jazzlent tisti prostor, ki poskuša vpeljati neko specifiko. »Imamo Jazzpodij, ki se zgleduje po vzoru tradicionalnih klubov tipa Blue Note in Village Vanguard. Izbereš enega izvajalca, ki ima popolnoma proste roke pri predstavljanju programa. V slovenskem prostoru je to nekaj posebnega, tega nihče ne počne.« Dva Jazzpodija bosta v Sodnem stolpu, največji, drugi po vrsti, pa ravno na Minoritih, ko bo Samo Šalamon predstavil svoj obsežni orkester Takt Ars (26 kitar, trije basi, dva bobnarska kompleta) z Vaskom Atanasovskim in Achillom Succijem.

Najbolj urbana, mladostna in glasna sta zagotovo Mladinin in Večerov oder. Prvi je še vedno v Satchmu, medtem ko je bil drugi tokrat prvič predviden na parkirišču pod Glavnim mostom. »Letos bo na Mladininem odru še posebej izstopal mednarodni nabor izvajalcev. Odločili smo se, da damo priložnost Najiju, mlademu perspektivnemu raperju iz Irana. Na enega prvih nastopov v Sloveniji prihaja duet Stereo banana, zelo popularen na območju bivše Jugoslavije. Upamo, da imamo v elektroniki naslednjega Gramatika v Emilju A.C., prišel pa bo tudi starosta house scene Stanny Abram,« je pojasnil Žiga Brdnik iz Mladininega odra. Vsako leto prihaja več prijav, letos jih je bilo 180, pri čemer je kriterij predvsem dobra glasba, in sicer ne glede na to, od kod prihaja. »Postajamo regionalni oder, ki predstavlja neodvisno underground sceno, kar nam omogoča, da vsako leto pripravljamo vedno boljši program.«

Na Večerovem odru bosta festival odprla Lačni Franz in Jardier, tam bo tudi zdaj že tradicionalna izvedba Piše se leto (Kultur Shock & Edo Maajka, Brkovi, Koala Voice), na kultnost računajo z Borghesio, na šok z Let 3 in Atheis Rap ... »Nisem verjel, da se bo letos res zamenjala lokacija, a smo delali tudi na tem. Bi pa bila kapaciteta pod parkiriščem nekoliko večja, kar bi bil še večji izziv v smislu, kako napolniti takšno lokacijo, ki je na prvi pogled manj prijetna za oko,« je dodal Sandi Maver, ki mora na Večerovem odru že tretje leto imeti v mislih, da je oder, potem ko je bil dolga leta brezplačno dostopen, zdaj ograjen. »Zato moramo nekatere zavrniti, trg vsekakor bolj odreja, kaj bodo ljudje, ki so pripravljeni plačati vstopnico, prišli pogledat, in to v devetih dneh, kjer se del programa za kos občinstva tudi prekriva. Ampak želimo imeti širši spekter, ne le ozko oznako rocka.« Vseeno pa bi električna kitara še vedno med vsemi najbolje ponazorila Večerov oder (»Ampak z malo drugačnimi efekti«), kjer razmerje med domačim in tujim ni nikakršen dejavnik: »Bolj razmišljamo o kvalitativni ravni. Prva želja je, da nastopita vsaj dva štajerska banda, kar sta letos Dread Brains in Okttober. Nato sledi vse ostalo, saj formula za Večerov oder ostaja: išče kombinacijo med kultnimi legendami, svežimi izvajalci in še čim.« Kaj pa porast festivalov v okolici, ki z bolj zvenečim programom ciljajo na podobno poslušalstvo? »Poglejmo iz pozitivne plati: The Rumjacks zagotovo ne bi dobili, če ti ne bi imeli koncertov v Avstriji. Ni šans, da bi si jih privoščili. Ozric Tentacles lahko pripeljemo zato, ker so na Glastonburyju, od koder priletijo sem.«