Zvončki in trobentice 2020

Festival Zvončki in trobentice bo 25. marca v organizaciji Cankarjevega doma letos potekal že šestič. Mini festival domače jazzovske ustvarjalnosti želi enkrat na leto domači javnosti predstaviti nove aktualne zasedbe in mlajše glasove na domači jazzovski sceni, ki je v zadnjem desetletju tudi izrazito mednarodna. Na festivalu se predstavljajo tako preverjena imena v novih zasedbah kot mlajši ustvarjalci in ustvarjalke, žanrsko pa festival posega po širokih jazzovskih ustvarjalnih poljanah in zajema vse od izrazov, ki se izraziteje spogledujejo s preteklimi stili, npr. bopovskim, prek fusiona do svobodnjaškega jazza in svobodne improvizacije z raznimi odvodi. Festival je del aktualne jazzovsko obarvane ponudbe Cankarjevega doma iz sklopa Cankarjevih torkov ter ljubljanskega jazzovskega festivala. Z njim ga veže tudi projekt Mladi raziskovalci, ki ga je zasnoval domači bobnar Dré A. Hočevar in ki domačim mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam ponuja kontinuirano delo in raziskovanje lastnega izraza, ki se nadaljuje v povezavi s festivaloma Jazz Cerkno in Jazzinty. Po zasedbi Mihe Gantarja se bo letos predstavila zasedba code::source basista Gašperja Livka, ki je lani izdala prvenec System 01: Presence. Zasedba [Dré A. Hočevar Verso Doxa] je prav tako posledica širšega koncepta in kontinuiranega dela tolkalca Hočevarja. V tokratni ediciji je zbral imenitno mednarodno združbo: Bram De Looze, Felix Henkelhausen, Chris Pitsiokos, Philipp Gropper. Z novim mednarodnim triom se predstavlja saksofonist Cene Resnik ter nadaljuje svoja sodelovanja z glasbeniki iz Chicaga. Po Robu Mazurku je to bobnar Frank Rosaly, ki danes živi in ustvarja v Amsterdamu, trio pa kompletira švedski basist Torbjörn Zetteberg. Na večjem domačem odru se bo prvič predstavil slovensko-grški duo Chimera, v katerem sta basist Domen Bohte in vokalistka Carolina Giannakopoulou. Večer bo zaključil domači Big Band Gverilazz, mednarodno nagrajena zasedba pod taktirko Petra Ugrina, ki se je v karieri preizkusila tudi v izvajanju glasbe Franka Zappe. Koncert večje domače zasedbe se vpenja v letošnjo aktualno problematiko. Če je lani Miha Zadnikar z gosti pretresal vprašanja izobraževalnih modelov pri nas in na tujem, bo letos ob Alešu Suši in Petru Ugrinu razpredal o večjih zasedbah, njihovem vodenju in obstoju tako na domači kot mednarodni sceni. O letošnji ediciji festivala in mednarodnih aktivnostih v polju jazza smo se pogovarjali s programskim vodjo festivala, Bogdanom Benigarjem.

Kako bi definiral aktualno jazzovsko ustvarjanje pri nas, če bi izhajal zgolj iz letošnjega programa festivala?

Vsekakor zelo ustvarjalno, tudi drzno, predvsem pa je zaznati veliko željo po nastopanju v različnih formacijah, domačih in mednarodnih, morda dandanes bolj kdaj koli prej. Tu seveda mislim na novi jazz in nove muzike, ki se največkrat znajdejo v programih, ki jih označujemo kot jazz. Je pa res, da se Zvončki in trobentice ne imenujejo jazz festival, namenoma ne. 

Letos bo festival v problemski debati dregnil v vprašanje večjih jazzovskih zasedb, njihovega funkcioniranja, možnostih koncertiranja in sploh obstoja na sceni. Kako gledaš na to problematiko pri nas in na tujem? 

Lahko rečem, da v ponudbah, ki jih dobivam, praviloma ni večjih zasedb, kot so seksteti. Vse, kar je več kot to, je zelo redko. To kaže, da je profesionalna aktivnost v večjih zasedbah zelo otežkočena. Večinoma preživi na ljubiteljski ravni in seveda z orkestri, kjer imajo glasbeniki zagotovljene plače. Je pa bolj relevantno, da o tem spregovorijo tisti, ki se s tem ukvarjajo. Zato bo pogovor z Alešem Sušo in Petrom Ugrinom toliko zanimivejši in bosta lahko podala konkretne informacije iz prve roke.

V intervjuju za spletni časopis Centralala si omenil, da Cankarjev dom ni producent, kljub temu pa močno promovira domačo jazzovsko ustvarjalnost, ne le pod okriljem festivala, temveč tudi s preteklo mednarodno konferenco in showcase programom pa s sodelovanjem v mednarodnem projektu Jazz Connective, promoviranjem domače ustvarjalnosti na festivalih in mednarodnih sejmih itd. Kako vidiš to širše poslanstvo in kakšni so načrti za prihodnost?

Redno mednarodno aktivnost Cankarjev dom na tem področju izvaja že dobro desetletje. Ne smemo pozabiti sodelovanja z založbo Clean Feed, ki se je začelo leta 2011. Hkrati je Zavod Druga godba uspešno prijavil dva projekta Kaje Draksler na dva najpomembnejša showcase festivala v Evropi, najprej na 12 Points in nato na Jazzahead. Trenutno je Druga godba še vedno vpeta v evropski projekt Jazz Connective. Marca bo tako v Birminghamu nastopil Bowrain, za zaključek projekta v Lyonu v začetku julija pa se obeta večja slovenska delegacija. Pogovori potekajo, moja vloga je predvsem ta, da predlagam čim več dobrih projektov in zasedb, ki delujejo v Sloveniji, prireditelji pa izberejo glede na svojo programsko strategijo in prostor, ki ga imajo.

V okviru programov Cankarjevega doma pa so v začetku meseca pod naslovom Slovenijajazz&Beyond v Budimpešti že drugič nastopali glasbeniki iz Slovenije. Letos so na podlagi mojih predlogov izbrali There Be Monsters in Ecliptic, sami pa dodali še mednarodni bend Igorja Lumperta. Gre za zelo uspešno sodelovanje, ki je plod navdušenja nad slovenskimi izvajalci na evropski jazz konferenci leta 2017. Koncerti so bili tako lani kot letos zelo uspešni in ta dvodnevni dogodek v klubu Opus bo očitno postal tradicija. Jeseni se obeta krajša evropska double bill turneja Draga Ivanuše in DrummingCellist v okviru programa Europeans Now, ki ga s pomočjo Europe Jazz Network vodimo promotorji sami v neformalni mreži Unstable Network. Lani smo začeli tudi z izmenjavo glasbenikov med Jazz festivalom Saalfelden in ljubljanskim jazz festivalom, ki jo ohranjamo tudi letos, novost pa je prva čezoceanska izmenjava. Povezali smo se z jazz festivalom iz Vancouvra. Za začetek smo vezani na zasedbe, ki so na turnejah v času obeh festivalov. Upam, da bomo v prihodnje razvili tudi možnost gostovanja paketa glasbenikov, ki ustvarjajo v Sloveniji. Letos sta v izmenjavi Igor Lumpert in Gordon Grdina iz Vancouvra, sicer slovenskih korenin po očetovi strani. Občutek je dober. Vsako leta znova mi glede mednarodnega sodelovanja uspe narediti kakšen korak več.