23.02.2018

»No Gods No Masters«

Igor Bašin v posvetilo padli legendi domače punk scene in iniciatorju številnih podmladkov na dolenjskem koncu, Branetu Koncilji.

Igor Bašin

Brane Koncilja
Foto: Igor Vidmar / © Dolenjski list

Nekaj dni sem se mučil s posvetilom Koncilji Branetu, ki je prejšnji teden zapustil ta zanikrni svet. Po tem, ko me je urednik Odzvena obvestil o njegovi smrti in me nagovoril za pričujoči nekrolog, sem se hitro znašel pred zidom. S knedljem v požiralniku sem se ugriznil v jezik pred njegovim ogromnim opusom, ki ga, priznam, še zdaleč ne poznam v vsej njegovi širini in globini. 

V meglenem spominu hranim nekaj bežnih prizorov in srečanj s Konciljo. Osebnega stika je bilo bore malo, nisva bila prijatelja ali znanca. Odraščal sem pač na Goriškem; če bi bil iz »Podgurja« oziroma če bi tja zašel, bi verjetno imel kaj obujati po njegovem odhodu v večna lovišča. Ne glede na to pa se slovesu tega dobrodušnega in vztrajnega človeka nisem izognil, kot se ne more nihče, ki je (bil) tako ali drugače povezan z našo samoniklo klubsko in (sub)kulturno neodvisno sceno od časov punka do danes. 

Še preden sem konec osemdesetih let priromal na študij v Ljubljano, sem ga že poznal kot uličnega prodajalca Tribune in Mladine. Takrat je bil kolporter častitljiv poklic; bil je javni agitator, na pol politični delavec. Ko je Rok Sieberer – Kuri ujel Konciljo pod arkadami ljubljanske tržnice nekega deževnega dne leta 1990 in posnel triinpolminutni portret o njem, je bilo angažirano kolporterstvo počasi že v zatonu. A ulica je bila samo eden izmed medijev delovanja in sporočanja Koncilje Braneta. 

Koncilja Brane je od zgodnjih osemdesetih let prirejal (punk in rock) koncerte v svoji rodni Rumanji vasi, ki se je je še vsa devetdeseta držal sloves srca rokenrola na Dolenjskem. Bil je človek akcije. V današnjem času kulturnih industrij in kreativnih praks bi rekli, da je vzpostavljal produkcijsko platformo, vzdrževal infrastrukturo, skrbel za menedžment ter okolju, v katerem je deloval, odpiral in širil obzorja. Bil je animator, mentor in v prvi vrsti prosvetitelj, ki je vzgojil nekaj rodov;

O njegovem bendu Free 48 sem v zlatih osemdesetih bral po mladinskem tisku in ime je krožilo po fotokopiranih fanzinih. Četudi njegove muske nisem slišal, sem si bend zapomnil kot angažirano združbo, kar naj bi punk bend tudi bil. Pred očmi imam strani Mladine, kjer so člani v družbi Fotogrupe M. Če me spomin ne vara, so med drugim bili zelo angažirani v akciji Mura Fuck Off!, katerega puntarski boj za zaščito Mure ostaja živ še naprej, tudi v neodvisni nacionalni državi Xenophobialand, kot je Koncilja preimenoval Slovenijo in s tem izrazil, da se še zdaleč ni sprijaznil z novo državo. Predvsem pa je Free 48 skupaj s štajerskimi, dolenjskimi, belokrajnskimi in drugimi skupinami vračal udarec centru, kar velja tudi za drugi njegov bend, Frakcijo FM

»Eden redkih, ampak res redkih Podgurcev, ki je Podgurje mislil globalno. In eden redkih, ampak res prste na roki gledano redkih, ki so na podlagah teh misli dejansko in ustrezno kaj storili, organizirali, napisali. Domet tega vedeža več pove o okolju, katerega je skušal prepirsat, kot pa o vedežu samem,« so zapisali v zadnji, še vroči številki fanzina PAF, ki se ima za Branetovega potomca. 

Koncilja Brane je od zgodnjih osemdesetih let prirejal (punk in rock) koncerte v svoji rodni Rumanji vasi, ki se je je še vsa devetdeseta držal sloves srca rokenrola na Dolenjskem. Bil je človek akcije. V današnjem času kulturnih industrij in kreativnih praks bi rekli, da je vzpostavljal produkcijsko platformo, vzdrževal infrastrukturo, skrbel za menedžment ter okolju, v katerem je deloval, odpiral in širil obzorja. Bil je animator, mentor in v prvi vrsti prosvetitelj, ki je vzgojil nekaj rodov; ali če spet citiram iz PAF: »Kar mu mnogi niso izpovedali, pa bi ga veselilo za cajta življenja, je to, da za njim stoji močno potomstvo. Da je Foter marsičemu in marsikomu.« Med drugim sta Kewdr v Dolenjskih Toplicah in Sokolc v Novem mestu na spisku njegovih potomcev, lanski septembrski dobrodelni koncert v Straži, na katerem so zbirali sredstva za njegovo zdravljenje in dostojnejše življenje, pa je le še dodatno utrdil njegov pomen in vpliv za dogajanje na Dolenjskem in širše v zadnjih štiridesetih letih. 

S svojimi pamfleti, fanzini in mikro časopisom Anti songs, ki ga je lastnoročno širil in raznašal po Novem mestu, Krškem, Brežicah, Metliki, Črnomlju, ga limal na oglasne deske po železniških postajah ter razpošiljal po pošti, je širil svoje ideje in poglede. Avtor tisoč in ene publikacije, je koncipiral in izvajal direktno konceptualno akcijo. Ukvarjal se je s številnimi platmi življenja, od znanosti do aktualne politike in erotike, od zgodovine do komentiranja in reagiranja na dogajanje v kulturnem podtalju in družbi nasploh. Zavzemal se je za: »No gods no masters. Smrt fašizmu & imperializmu, svoboda narodu. Živela OF. Za EU brez Nata & jedrskega orožja. Za hedonizem in spolno enakopravnost. Za zelen planet & progresivno družbo. Za novi anarho socializem, za ekonomsko demokracijo …« Skozi kulturno-znanstveno udejstvovanje je spodbujal politično mišljenje in politično delovanje in se do zadnjega diha držal punkovskega uporništva in poosebljal t. i. neodvisno kulturo, ki je danes že prav malomarno zlorabljena. Z lucidnostjo in zavzetim angažmajem se je loteval številnih družbenih vprašanj, sproti opozarjal in protestiral proti anomalijam, zablodam in neumnostim okoli sebe. Razpletal je številne teoreme in si izmišljal nove izraze, se posvečal zgodovinopisju Dolenjske in raziskoval fenomene, zadnja leta življenja pa je preživel kot gozdar.

Po neizmernem pridonosu tega neusmiljenega borca, brez katerega si ne moremo predstavljati domače samonikle podtalne (sub)kulturne scene, sploh dolenjske, nam ostaja njegov ogromni opus, ki je za zdaj še razpršen. Pobuda Podgurske antiteroristične fronte, ki bo razširila svoj arhiv z zbirko Altersongov, in notica Marka Breclja, da prav tako zbira dokumentacijo o delu Abies albe Braneta ne bo samo še en poklon tovarišu – bo v opomin zanikrnemu svetu, ki večino svojih junakov nagradi šele, ko ga zapustijo. Obenem pa še neizmerni zaklad pankerja, pesnika, glasbenika, pamfletista, publicista, filozofa, free rockerja, anarhista, aktivista, vizionarja in človeka z veliko dušo.