81. sezona? Razcvetelo se bo

Barbara Švrljuga Hergovich, vodja programa klasične glasbe v Narodnem domu Maribor, je imela pri snovanju programa 81. sezone Koncertne poslovalnice v mislih skrbno negovani vrt. »In nas kot nekakšne vrtnarje. Tudi umetnost zahteva čas, predanost, potrpežljivost, da pod pravimi pogoji in trenutkih zacveti v vsej svoji lepoti in razkošju. To je eno ključnih poslanstev Koncertne poslovalnice. Sejemo semena za umetniško izkušnjo in trudimo se ustvarjati čim bolj primerne pogoje, da semena vzniknejo, rastejo in zacvetijo v izjemnih razkošnih, lepih umetniških doživetjih. Tako za občinstvo kot glasbenike.« Ali kot je na predstavitvi nove sezone 2026/2027 povedal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor: »Narodni dom je, ampak v velikih narekovajih, največji sodelovalec v tem mestu. Skušamo zato narediti stvari tudi drugače.« 

Dokaz za to je bila še ena domiselna novinarska konferenca, tokrat v preddverju v zgornjem nadstropju pred balkonom. Krištof Hrastnik in Simon Steidl, člana dunajske tolkalske zasedbe Louie’s Cage Percussion, sta z bučnim, vihravim in navihanim bobnanjem in sinhronim pozivanjem k petju in plesu napovedala Simfonični stampedo, s katerim se bo 25. junija na predvečer odprl Festival Lent. 

Izrazit porast števila abonentov in obiskovalcev 

Po lanski vizualni podobi v obliki neskončnosti, ki je zaznamovala okroglo, 80. obletnico Koncertne poslovalnice, je letošnja podoba v navdihu cvetlične kompozicije nizozemske baročne slikarke Rachel Ruysch. »Cvet je bil od nekaj metafora kulturne in umetniške zrelosti, simbol rasti in lepote. Kar si od nekdaj tudi želimo doseči.« Barbara Švrljuga Hergovich je zatem uvodoma izpostavila, da je razcvet tudi odsev razvoja Koncertne poslovalnice. Pretekle sezone namreč prinašajo ob izjemnih umetniških trenutkih tudi vedno večje zanimanje občinstva. »Znova lahko poročam o naraščajočih številkah koncertnih obiskovalcev in prodaji abonmajev,« je izpostavila. Komorni cikel je doživel kar 50-odstotno rast abonentov v primerjavi z letom 2025, v obdobju zadnjih štirinajstih let pa celo za 113 %. »Zelo impresiven podatek, če imamo v mislih, da komorno glasbo spremlja sloves zahtevnejše glasbene zvrsti, ki pritegne manjši krog poslušalcev. Dokazujemo, da je glasba zelo raznolika in ponuja široko paleto estetik, ki nagovarja vedno širše poslušalce.« Rast obiska beleži tudi Orkestrski cikel, ki je v minuli sezoni zabeležil dvig za 14 %, kar je nadaljevanje štiriletnega trenda (skupaj 28-odstotna rast). »Povedano drugače, zasedenost dvorane Union (kapaciteta malenkost čez 500, op. a.) se je na koncertih Orkestrskega cikla v povprečju zvišala na 93%. V praksi so številni koncerti torej razprodani, kar nas utrjuje v prepričanju, da je klasična glasba še vedno zanimiva. Ne samo to, ampak na nov način in novemu poslušalstvu. Obisk koncerta klasične glasbe je tudi prostor srečevanja, odkrivanja in skupne rasti.«

Dvoboj godal in Beethovnova Peta

Orkestrski cikel bo z nizom petih koncertov razkazoval različne stilske in estetske usmeritve z raznolikim repertoarjem in zvezdniškimi solisti. Prvi od petih koncertov bo pripadel Filharmoničnemu orkestru iz Luksemburga (6. november 2026). »Biser te majhne države, ki veliko vlaga v promocijo svoje kulture, zato gre za zelo iskan orkester.« Pod vodstvom mladega, komaj 27-letnega madžarskega dirigenta Martina Rajne in s solistom Kirillom Gersteinom, ki je med vodilnimi pianisti tega časa, bodo gostje predstavili dela Clauda Debussyja, Béle Bartóka in Ludwiga van Beethovna. Slednjega s Simfonijo št. 5 v c-molu. Sledilo bo nekaj čisto drugačnega: Beneški baročni orkester (3. december 2026), ki slovi po svojih zelo zavzetih, živih interpretacijah v odkrivanju starega repertoarja. V sodobni luči bodo zazvenela dela Antonia Vivaldija, Pietra Locatellija, Guiseppeja Tartinija ... »Poseben sijaj bo dodala mlada virtuozinja na violini, Chouchane Siranossian, ki bo predstavila zelo živ in temperamenten program z upravičenim naslovom Dvoboj godal.« 

Beethoven + Goethe = Egmont

V Maribor se vrača Angleški komorni orkester, ki se bo na tretjem koncertu cikla (30. januar 2027) predstavil s pianistično legendo Elisabeth Leonskajo. Voditeljica Koncertne poslovalnice je pojasnila, da gre za eno najbolj bleščečih predstavnic ruske pianistične šole, ki sicer že dolgo živi na Dunaju. Koncert bo razgrnil razcvet dunajske klasicistične šole z deli Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Franza Schuberta: »Torej jagodni izbor dunajskega zgodnjeromantičnega razcveta.« Leta 2027 bodo v Koncertni poslovalnici obeležili 200-letnico smrti Ludwiga van Beethovna. Sloviti skladatelj je imel veliko obletnico tudi leta 2020, ko smo obhajali 250-letnico njegovega rojstva. »Toda žal so bile koncertne dvorane zavoljo pandemije zaprte in primernih posvetitev nismo uspeli uresničiti. Zdaj se mu bomo na poseben način poklonili, ne le z njegovimi znanimi deli.« S temi besedami je napovedala nastop Komornega orkestra iz Stuttgarta. Na oder dvorane Union bo na četrtem koncertu (17. marec 2027) namreč postavljena glasba za Goethejevo tragedijo Egmont. »Goethe je veljal za univerzalnega človeka in misleca, kar je Beethoven izredno cenil in napisal scensko glasbo za igro Egmont, kar je potem podaril gledališčem ob izvajanju drame. To je bilo zanj nenavadno, saj je sicer za svoja dela postavljal visoko ceno. Celovita scenska glasba se skoraj nikdar ne izvaja, na koncertih slišimo le uverturo, tokrat pa bomo lahko edinstveno slišali integralno verzijo – celotno simfonično glasbo za dramo, ki jo bodo povezovali izbrani odlomki iz Goethejeve drame. Za to priložnost nastaja izvirni prevod v slovenščino, interpretiral pa ga bo prvak ljubljanske Drame, Aleš Valič, kot solistka pa bo nastopila ena vodilnih mladih sopranistk, Mojca Bitenc.« Sklepni koncert sezone Orkestrskega cikla bo pripadel Orkestru Leonore (6. maj 2027) z velikimi simfoničnimi deli Jeana Sibeliusa in Johannesa Brahmsa. 

Dvanajst pihal in kontrabas ali kratko: Mozart!

Komorni cikel, ki beleži torej vse večji obisk, odpira raznolike možnosti za glasbena povezovanja, kot je napovedala Barbara Švrljuga Hergovich, od baroka do sodobne glasbe. Začetek bo »klasičen, ampak na absolutno ne klasičen način«. Pripadel bo eni najbolj iskanih komornih formacij, Triu Gaspard (24. september 2026). »Vnašajo absolutno nov, živ pogled in pomisliš na to, kar je napisal en kritik: užitek, ki poslušalca pušča žejnega po še več. Ko kaj takega doživiš ob izvedbi Josepha Haydna, kot sem v preteklosti tudi sama, veš, da gre za nekaj izjemnega.« 

Drugi koncert z naslovom Mozart! (18. november 2026) bo združil kar trinajst glasbenikov. »Cilj glasbenikov je, da oživijo veliko delo za pihala: Mozartovo t. i. Gran Partito, serenado za dvanajst pihal in kontrabas, ki jo slišimo redkeje, zahteva pa vrhunske glasbenike.« V zasedbi bodo tudi slovenski glasbeniki iz velikih evropskih orkestrov: Iztok Hrastnik (kontrabas, Dunaj), Andraž Golob (basetni rog, Berlin) itd. Posebnost bo dodal pianist Dejan Lazić, kreativen in poglobljen glasbenik, ki bo izvedel Mozartovo Fantazijo št. 3 v d-molu, ki je nedokončana, on pa bo predstavil svojo, dokončano verzijo dela. 

Skoraj sto glasbenikov za Bachov Pasijon po Mateju

Tretji koncert Komornega cikla (10. februar 2027) bo gostil mnogostransko mezzosopranistko Nuško Drašček skupaj s triom z Janezom Podleskom na violini, Karmen Pečar Koritnik za violončelom in Aleksandrom Serdarjem za klavirjem. Med drugim se bodo posvetili tudi intimnejši, redko izvajani plati Ludwiga van Beethovna. »Manj znano je, da je izjemno rad prebiral poezijo in je uglasbil veliko pesmi.« Skoraj stočlanska zasedba glasbenikov se bo združila na četrtem koncertu (13. marec 2027): Komorni zbor Megaron in Baročni orkester Megaron v mednarodni zasedbi se bosta povezala z uglednimi tako domačimi kot tujimi pevci in skupaj nam bodo postregli spektakularno delo z intimno osebno noto – Pasijon po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. Sezono bo sklenil Stockholm Chamber Brass (18. maja), ki slovi kot eden najbolj znanih trobilnih ansamblov na svetu. Koncert, s katerim bodo glasbeniki nastopili v Mariboru, so naslovili Staro novo. »Slišali bomo zanje naročene skladbe in pa interpretacijo glasbe vse od srednjega veka. Bleščeča zvočna izkušnja.«

Mladinski cikel: rdeča nit je bučnost tolkal

»Primerjava z razcvetom je zelo ustrezna tudi za Mladinski cikel. Kar mladini podajamo, kasneje žanjemo pri odraslih,« je poudarila Tina Vihar, producentka Mladinskega cikla, ki je razdeljen na tri starostne kategorije: prvo triado osnovne šole (red Pizzicato), drugo triado osnovne šole (red Crescendo) in tretjo triado osnovne šole ter srednješolsko mladino (red Furioso). »Rdeča nit prvega dela nove sezone v oktobru, novembru in januarju bodo tolkala, najstarejša glasbila, s katerimi si je pračlovek dajal ritem pri različnem obredju. Ritmična glasbila so za mlade zelo zanimiva, posebej če v glasnih interaktivnih predstavah lahko sodelujejo.« Na komentiranih koncertih se bodo predstavili Slovenski tolkalni projekt SToP, Nežka Prosenjak z marimbo, predelan metalofon pa bo razkazal Grega Gorenšek. »Ob tem bodo mladi spoznali, kako tolkala oddajajo zvoke, v čem se med seboj razlikujejo, v katerih skladbah in slogih imajo najpomembnejšo vlogo, kakšna je bila njihova zgodovina in kako se uporabljajo v povsem sodobni glasbi.« Za red Furioso bosta sledila še komentirani koncert Dua Devana (Ema Grčman – violončelo, Tanja Činč Mirt – klavir), zaključek pa bo pripadel humorni glasbeni predstavi Klasični Artač s Tilnom Artačem in Slovenskim mladinskim orkestrom.