Cankarjev dom pred novo sezono

Na začetku tiskovne konference je povezovalec programa Boštjan Gorenc - Pižama iskreno povedal, da se bodo zavoljo obilice prireditev v prihajajoči 44. sezoni Cankarjevega doma osredotočili le na termin od septembra 2023 do januarja 2024.

Generalna direktorica Cankarjevega doma je po uvodnem pozdravu poudarila, da je bila glede na številne analize pretekla sezona finančno, investicijsko in programsko zelo uspešna. Izvedli so 959 umetniških prireditev ter ugotovili, da je Cankarjev dom po številu prireditev vodilna institucija, ki v Sloveniji omogoča soustvarjanje s slovenskimi nevladnimi organizacijami na področju kulture. »V sezoni 2022/23 smo izvedli kar 197 različnih projektov v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijami, kar pomeni 21 odstotkov vseh prireditev umetniškega programa Cankarjevega doma,« je povedala Uršula Cetinski in ob tem dodala, da je letošnja sezona prva, v kateri program pripravljajo na kar sedmih odrih, saj so aprila odprli dvorano Alme Karlin.

Zlati abonma, ki letos praznuje 30 obletnico, bodo pod vodstvom Jaapa van Zwedna otvorili Dunajski simfoniki. V okviru gostovanja ob 100. obletnici se bo decembra predstavil Madžarski narodni filharmonični orkester, Angleški komorni orkester bo februarja nastopil z violinistom Julianom Rachlinom, ki bo tokrat v vlogi solista in dirigenta, marca bo Cankarjev dom gostil Simfonični orkester mesta Birmingham, maja pa Beethovnov orkester iz Bonna. Za zaključek sezone, ob Dvořákovi in Smetanovi okrogli obletnici, napovedujejo koncert Praške filharmonije, ki velja za ambasadorja češke kulture v svetu. V Srebrnem abonmaju se bo 2. oktobra s posebnim poklonom slovenskim sodobnim skladateljem predstavil Ensembla Modern. Mednarodni zasedbi se bo pridružila naša sopranistka Nika Gorič. Pred izvedbo del Mateja Bonina in Vita Žuraja bosta pesmi, ki sta ju skladatelja uglasbila, prebrala njuna avtorja, Ana Pepelnik in Aleš Šteger. Srebrni cikel pričenja 19. septembra s koncertom Godalnega kvarteta Tartini in harfista Emmanuela Ceyssona. Novembra se po enaindvajsetih letih v Cankarjev dom vrača a cappella skupina The King's Singers, januarja pa sledi recital Jefima Bronfmana. Spomladi bodo nastopili še organist Martin Sturm ter pianist Éric Le Sage in violinist Daishin Kashimoto. Letošnja sezona Zlatega in Srebrnega abonmaja je prva, ki jo je zasnoval novi vodja programa resne glasbe, opere in baleta mag. Aleš Drenik.

Program resne glasbe bo 11. oktobra v Gallusovi dvorani gostil tudi mladega slovenskega pianista Urbana Staniča, ki pripravlja samostojni klavirski recital z raznolikim programom. »Višek prvega dela programa je zagotovo skladba Igorja Stravinskega Trije stavki iz baleta Petruška. Je ena najzahtevnejših skladb v pianistični literaturi, saj roki pianistke ali pianista uprizorita pravi balet na klaviaturi. Odločil sem se, da v prvem delu postavim tudi Pozdrav z Dunaja sonato v F duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je preprosta in igriva, njen tretji stavek pa je prikaz virtuoznosti tistega časa. Tako bomo lahko primerjali, kaj so v različnih časih pojmovali kot virtuoznost. Obe skladbi pa bo povezalo novo delo Tilna Slakana z naslovom Intermezzo za klavir solo, ki ga je napisal zame in ga bom tudi krstno izvedel. V drugem delu nastopi monumentalno delo Franza Liszta Sonata v h-molu. Po mojem mnenju je pomembno, da pred takim delom stoji uvod. Pred sto ali več leti so pianisti tak uvod improvizirali. Ker se začetna tema Lisztove sonate sestoji iz prazvoka oz. prvinskega zvoka, sem se odločil, da pred njo zaigram skladbo Salvatora Sciarrina Notturno št 3, ki prav tako raziskuje osnovne gradnike zvoka,« je program opisal Stanič, ki je prisotnim odigral kratko skladbo Franza Liszta, koncertno parafrazo na Verdijevo opero Rigolleto. V okviru programa resne glasbe velja omeniti tudi Novoletni gala koncert opernih arij Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča in solistoma Sylvio D'Eramo in Martinom Sušnikom.

Vodja programa jazza in glasb sveta Bogdan Benigar je povedal, da letošnji abonma Glasbe sveta pričenja s fadom, ki ima v programih Cankarjevega doma bogato zgodovino. 15. oktobra 2023 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s tradicionalnim fadom predstavila Cristina Branco, ki spada med najplodnejše portugalske glasbenice zadnjih desetletij, saj bo konec septembra izdala že svoj osemnajsti album. Glasbe sveta bodo prvič postregle tudi s tradicijskim izročilom naših južnih sosedov in njihovim orkestrom Mimika. V Cankarjevem domu napovedujejo tudi prvo gostovanje alžirske dive Souad Massi, ki se je z novim albumom ponovno povzpela v sam vrh široke ponudbe glasb sveta. Konec septembra v Klubu CD pričenja cikel Cankarjevi torki. Prva bo nastopila violončelistka Lana Kostić aka Lakiko. V začetku oktobra  bo s svojo skupino nastopila v Berlinu delujoča slovenska glasbenica Mirna Bogdanović. Kot je dejal Benigar, se bo do konca januarja 2024 v programu druge glasbe predstavilo trideset izvajalcev.

V okviru programa za otroke in mlade bosta na sporedu dve premieri: opera za otroke Kekec in škrat Skovik na besedilo Milana Dekleve v izvedbi s solisti in komornim ansamblom SKGG ter glasbeno-gledališka avantura Neandertalčeva piščal, zakaj potrebujemo umetnost, sploh?, ki so jo ustvarili Boštjan Gombač, Žiga X Gombač in režiserka Ivana Djilas.

Filmski program bo konec decembra že tradicionalno namenjen nemi filmski klasiki z živo glasbeno spremljavo in novo partituro, ki jo tudi tokrat podpisuje skladatelj in pianist Andrej Goričar. Letos bo glasba z osemčlanskim orkestrom pospremila klasiko Naše gostoljubje, eno največjih del neme komedije Busterja Keatona. Filmskoglasbeni dogodek, ki bo 28. decembra v Linhartovi dvorani, že tretje leto zapored Cankarjev dom pripravlja v sodelovanju s Slovensko kinoteko. 

Na razstavnem programu bo osrednji dogodek velika pregledna razstava Slovenski punk in fotografija, ki nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU. »Razstava povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Na razstavi, ki se bo odprla 4. decembra, se bodo predstavila velika fotografska imena, kot so Tone Stojko, Janez Bogataj, Dušan Gerlica, Vojko Flegar, Jane Štravs, Siniša Lopojda in Jože Suhadolnik. Slovenska fotografija, ki je nastajala v paraleli s punkom, je radikalno spremenila fotografijo kot tako,« je dejala kustosinja razstave dr. Marina Gržinić.

Letos mineva trideset let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture in urbanizma. Cankarjev dom, ki sodi med Ravnikarjeva najvidnejša in najpomembnejša dela, je v spomin na arhitekta pripravil niz razstav in prireditev, s katerimi se bo v prihajajoči sezoni poklonil velikemu arhitektu. Prva med temi je Zvočni sprehod Globoka hiša avtorjev Irene Pivka in Braneta Zormana. Globoka hiša skozi subtilen in pomensko večplasten zvočni sprehod skozi Cankarjev dom občinstvu omogoča, da se potopi v zgodbo naše največje kulturne ustanove in jo doživi povsem na novo.