Free Forms 2019

Danes se s tiskovno konferenco in koncertom v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani začne druga edicija Free Forms, tridnevnega festivala z bazo v Preddvoru. Glasbeniki in glasbenice ter drugi umetniki se bodo srečevali v kontekstu svobodnega improviziranja in odprte forme, ki omogoča zlivanja, prekrivanja, stičišča in razkorake med številnimi glasbenimi izrazi. Iniciator festivala je domači zvočni umetnik Boštjan Perovšek, član legendarne pionirske eksperimentalne zasedbe SAETA in ustvarjalec v polju elektroakustične glasbe, terenskih posnetkov, zvočne umetnosti, sodobne glasbe in svobodne improvizacije ter hkrati pretanjeni sledilec zvočnih fenomenov v našem okolju – sferi, ki jo je poimenoval polje bio-mehaničnega. Festival je nastal po vzoru improvizacijskih srečanj, ki se pod idejnim in organizacijskim vodstvom Uda Preissa redno odvijajo v Avstriji. Letos se bodo v Preddvoru srečali ustvarjalci iz Slovenije, Avstrije, Avstralije, Madžarske, Irana ter Mehike, in sicer glasbeniki in glasbenice, ki se posvečajo jazzu, sodobni klasični glasbi, svobodni improvizaciji, eksperimentalni glasbi, ter umetnica iz polja sodobnega plesa. Od domačih bodo v različnih zasedbah poleg Perovška nastopili Jaka Hawlina, Jaka Ropret, Cene Resnik, Bogdana Herman in Brane Zorman, pridružili pa se jim bodo hrvaški basist Boris Janje, iranski strunar Rozbeh Nafisi, madžarski pihalec David Karla, mehiški strunar in elektrofonik Mauricio Valdés San Emeterio in Avstrijci Sylvia Bruckner in Marius Binder na klavirju, Emil Gross na bobnih in efektih ter plesalka Anna Adensamer. 

Program se začne 13. junija v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani s tiskovno konferenco in nastopom tria v sestavi Boštjan Perovšek, Jaka Ropret in Emil Gross, nato se festival v petek, 14. junija, seli v Preddvor z osrednjim koncertnim dogodkom vseh sodelujočih. 15. junija se bo v Preddvoru festival zaključil s predstavitvijo Perovškove zvočne razglednice. Več o programu izveste TUKAJ. O letošnji ediciji in namenu festivala, njegovi lokalni umestitvi in še čem smo se pogovarjali z Boštjanom Perovškom.

Pred nami je druga edicija festivala Free Forms, ki se delno napaja pri sorodnem avstrijskem festivalu v organizaciji Uda Preissa, na katerem smo se Slovenci že imeli priložnost predstaviti. V jedru festivala je improvizacija, ki se nato razpenja prek številnih glasbenih (a ne zgolj teh) form, žanrov in pristopov. Kako bi opredelili osnovno idejo in namen samega festivala?

Osnovna ideja in namen festivala je razpiranje drugačnih umetniških praks, predvsem s področja glasbene ustvarjalnosti. Pri tem se glasbenikom pridružujejo tudi gibalci/plesalci, slikarji, filozofi, pesniki ... Gre za združevanje umetnostnih praks in njihovo reflektiranje v drugih oblikah/formah. 

V kolikšni meri se značaj festivala navezuje na vaše dolgoletno ustvarjanje v zasedbi SAETA?

Zasedba SAETA je veliko tega delala že v poznih 70-ih in nato 80-tih letih prejšnjega stoletja. Imeli smo projekte, ki so ravno tako združevali glasbo s plesom in tudi filozofskimi razpravami. Bežigrajska galerija je bila neke vrste naš domicil. Morda smo nekatere stvari delali celo pred časom, kot se to včasih reče. Sam menim, da smo to počeli pravi čas. V okviru tega festivala v Preddvoru in pojavljanja drugje pod istim nazivom, Free Forms, pa so te aktivnosti naravnane na sedanji čas. Vsekakor torej ne gre za nostalgično ponavljanje nečesa, kar je že bilo.

Na festivalu bo nastopilo večje število mednarodnih glasbenikov in glasbenic, ki bodo nastopili s svojimi zasedbami in v skupinskem nastopu. Kako ste izbrali program in nastopajoče?

Posebnost festivala je v tem, da na njem ne nastopajo fiksne zasedbe, znane od prej. Prav zato zasedbe, ki se znajdejo na odru, nimajo imen. Imenujemo jih le skupina 1, skupina 2 itd., tako kot pač nastopajo po redosledu, ki ga določimo večer pred pričetkom. Skrbimo za to, da je prisotnih veliko glasbenikov iz Slovenije in da se širi možnost kreativnega zvočnega soočenja na odru. Nabor glasbenikov iz tujine prihaja predvsem iz skupine ustvarjalcev, ki se v sedanjem času večkrat srečujejo predvsem v Avstriji. Najbolj utečeno je delovanje na Dunaju, kjer se redno, enkrat mesečno, organizira kreativno druženje v klubu AU. Na njem se dobivamo stari znanci, a tudi novinci. Motor povezovanja je predvsem Udo Preiss.

Tiskovna konferenca festivala in uvodni nastop bosta potekala v Ljubljani, drugače pa se festival umešča v ruralno okolje vasice Preddvor. Kakšne prednosti in slabosti (organizacija, opaznost …) prinaša umestitev festivala v ruralno okolje? Pri nas smo v tem oziru kar uspešni z Jazzom Cerkno, tu sta tudi Sajeta in Brda Contemporary Music Festival …

Nekatere prakse lažje zaživijo v ruralnem okolju, predvsem če si skušamo predstavljati možnost medsebojnega druženja, ki naj bi bilo sproščeno in v naravnem okolju. Preddvor je idealen kraj za takšno druženje. Kdor želi, lahko pride prej ali ostane dlje, in to velja tako za izvajalce kot obiskovalce. Menim, da s takim načinom razbijamo okove odtujenosti od naravnega okolja, od povezanosti z naravo. To nam v današnjem hitrem tempu, polnem vseh dražljajev civilizacije, še kako manjka.

Festival se bo končal s predstavitvijo zvočne krajine Preddvora, njegove zvočne identitete. Kakšna je ta in kako se lahko zvočenje določenega kraja in prostora vtisne v turistično dejavnost?

Tako imenovane zvočne razglednice pripravljam že dalj časa. Na svojem YouTube kanalu imam posebno listo samo za to. Povzema jih tudi spletna revija www.Fokuspokus.si. Prepričan sem, da ima vsako okolje svoj zvok. Nekateri kraji so si med seboj podobni, tudi po zvoku. A razlike so lahko zelo zanimive. Turizem išče nekaj novega. In zvočna razglednica to je. Vsaj organizirano. Sicer jih veliko med nami to dela nehote, ne da bi pomislili, da so zajeli zvok nekega kraja. Ponavadi si zapomnimo sliko in pozabimo na to, da jo je dokončno določil zvok.