15.07.2021
Igorjev zadnji ples
Prezgodaj nas je zapustil Igor Dobnikar, plesalec in DJ swinga in rock & rolla, znan tudi kot Iggy.

Igor Dobnikar je eden redkih, ki se je rodil dvakrat. Več kot dvajset let nazaj je doživel prometno nesrečo, zaradi katere je bil kar nekaj časa v komi. Prva stvar, ki jo je vprašal, ko se je iz nje zbudil, je bila: »Ali bom še lahko plesal?« Ples je bil njegova velika ljubezen in plesal je od mladih nog. V tem je bil odličen, bil je dvakratni državni prvak v rock & rollu, kasneje pa se je popolnoma predal swingu. Tega je tudi učil. In tukaj so se najine poti bolj povezale.
Kdaj točno sem spoznal Igorja, se ne spomnim več. Bilo je dolgo nazaj. Za kakšne ljudi se ti zdi, da so vedno zraven, čeprav jih ne videvaš redno oziroma z njimi ne hodiš na kave. Igor je bil takšna oseba. Z njim se nisem nikoli zmenil, ampak vedno nekako videl. Hoja v center je moja rutina, in vedno ko sem vstopil (včasih tik pred vhodom) v center, me je »na vratih« pričakal Igorjev glasni pozdrav in širokoustni nasmeh. Zato se nama nikoli ni bilo treba zmeniti. Zagotovo sva se zagledala. Včasih sem se sicer res načrtno odpravil tja, kjer je bil, čeprav to ni bilo zelo pogosto. Ker sva bila oba DJ-a, so se nama delovni dnevi velikokrat pokrivali ali pa sem bil brez energije, da bi stopil do Jalle Jalle, KUD-a ali kakšnega drugega prostora, kjer je rolal. Njemu energije ni nikoli zmanjkalo, vsaj tako se je zdelo. Igor je plesal do konca! Če je bil njegov večer, je vrtel glasbo ter med tem plesal, klepetal in zamenjal skladbo. Včasih morda tudi malce kasneje. Morda je bila vmes pavza, brez glasbe, ki jo je zapolnil glasni smeh in poziv k plesu.
Glasba, ki jo je vrtel je bila zelo raznolika, vrtel je vse od Bennyja Goodmana, Screamin' Jaya Hawkinsa in Billa Haleyja do Billyja Gibbonsa, Joeja Bonamasse in Big Bad Voodoo Daddy. Skupaj sva gojila občudovanje do Toma Waitsa, The Rolling Stones, JD McPhersona in Pokeyja LaFargea. Včasih je prišel na moj večer, ko je svojega zaključil. Vedno sem bil vesel njegovega prihoda. Bil je hvaležna »stranka«. Njegov okus za glasbo sem poznal, bil je širok, lahko sem zavrtel karkoli, to so bili lahko Ray Collins Hot Club, Royal Crown Revue, Elvis Presley in George Thorogood ali pa Bob Dylan. Lahko je bilo hitro, lahko zelo počasno, ni bilo ritma, ki ga ne bi zmogel odplesati. In nikoli se ni pritoževal, da je kaj prehitro, prepočasno ali da se na to ne da plesati. Igor je plesal na vse! Svoje življenje je živel, kot je plesal, hitro.
Ampak Igor ni bil samo zvočno glasen, kričeče se je tudi oblačil. Njegov stil je bil nekje med Obutim mačkom in Cabom Callowayem, medtem ko si je bradico verjetno »sposodil« od Toma Waitsa. Rad si je nadel kakšno odbito kravato in cilinder, in plesal.
Strast do glasbe in plesa je skrbno gojil in ju širil. Z učenjem plesa in plesnimi večeri je združil veliko ljudi z različnih vetrov, ki so to strast prepoznali in cenili. In kar nekaj teh je prišlo na poslovilni ples nekaj dni nazaj v nekdanji KUD, kjer je Igor redno organiziral plesne večere.
Včeraj smo se od njega poslovili na viškem pokopališču. Počivaj v miru, Igor. Bil si edinstven in pogrešali te bomo. Svet brez tebe bo drugačen!