Iz moje poslušalnice: Igor Krivokapič

Jani Kovačič - Jesen je, zvezdica, jesen (Cerberus hotel – Jazzitette, 2010)

Igor: Jani Kovačič predstavlja človeško zvezdo stalnico v slovenskem kulturnem prostoru. O njem lahko mirne vesti rečem, da je »človek in pol« (pa ne na način kot je Brecelj opisal profesorja Alojza Kodreta) ter  domači original, ki ga prepoznaš prvi hip, ko odpre usta in ne le to: je mojster besede in obenem še izvrsten avtor glasbe. Njegov izrazni razpon je ogromen in ni tematike, ki je ne bi obdelal v svoji polstoletni umetniško izvajalski poti vse od »lepega Žareta« do pričujoče  »Zvezdice«.

Tomaž Habe: Sonata for Youth

Igor: Sonata za mladost Tomaža Habeta je na prvi vtis morda običajno koncertno delo za solista in godbo na pihala. A le na videz: je namreč delo za povsem novo akustično glasbilo, ki je šele pred poldrugim desetletjem nastalo po slovenski zamisli, akoprav izdelano v Nemčiji. Pa da se ne ostaja pri glasbilu: je obsežen, temeljit, slogovno nezgrešljiv  in izrazno bogat tri stavčen koncert na Habetov način , ki ga prav v tem posnetku lahko poslušate v izvrstni prvi živi izvedbi solista iz Švice Stéphana Rudaza v spremljavi Policijskega Orkestra pod vodstvom Nejca Bečana v CUK Kino Šiška, Oktobra 2019.    

Goran Krmac Kvartet / Ples (Pozabljena ljudstva, 2016)

Igor: V nadaljevanju predstavitve ustvarjalne in izvirne slovenske glasbe ne morem mimo ljudi, zbranih okrog Glasbene Zadruge Celinka. Kaj vse so le-ti že spravili skupaj, pa se je kot glasba zatem odlično obneslo. Ena na prvi mah bolj »odpuljenih« se sliši tudi kvartet harfe, harmonike, tube in tolkal. In prav to je Kvartet koprskega tubista Gorana Krmaca s harmonikašem Janezom Dovčem, harfistom Eduardom Raonom in tolkalcem Ninom Mureškičem.  V dokaz pravkar zapisanega se zavrtite v njihovem Plesu.

Nina Novak: Pozabljeno, a ne neslišno (Odzven)

Artbeaters - Mystic Simphony LIVE @ House Layer (Garden of Adventure, 2013)

Igor: Dandanašnji nedvomno ni čas, ko bi se spodbujalo in nagradilo izvirno sodobno instrumentalno ustvarjalnost ter poustvarjalno odličnost taiste s strani samih njenih avtorjev. In če smo ob prelomu tisočletja prav s tega področja občudovali vrhunske svetovne glasbenike združene v zdaj že dolgo rajnko Pat Metheny Group, deluje v Sloveniji – žal in sramotno za premnoge v globoki ilegali – skupina Artbeaters, zbrana okrog violinista pa violista Petra Ugrina, ki ohranja živega duha štirih zlatih vekov, ko se je najprej v Evropi, s preteklim stoletjem pa po vsem svetu osamosvojila ter v neverjetne izrazne višave dvignila prav glasba v morda svoji najbolj odmišljeni in obenem najbolj vesoljni ter čisti izpovedi.

Gušti in Polona – Trip (GP, 2007)

Igor: Za konec še cukrček iz sloga, ki sem ga tako z užitkom poslušal v njegovi (pa če sem pošten tudi moji) rani mladosti pred dobrimi štiridesetimi leti. Več je oznak zanj, jaz bom izbral elektro pop. Prav v komentarju k videu Trip, ki sem ga dal v poslušanje, je nekdo zapisal: Le kaj danes počneta Polona in Gušti? Res, le kaj; morda je pa res že čas, da znova sedeta skupaj z vso ekipo in nadaljujeta z mojstrovinami v slogu, kot je že omenjeni in v poslušanje nudeni Trip.

Iz uredništva:

Igor Krivokapič je skladatelj, tubist, pedagog in izumitelj novih oblik in struktur helikona. Temu projektu se je posvetil pred več kot desetimi leti, in za inštrument napisal tudi številne nove skladbe. Svoje znanje uspešno prenaša tudi na mlade rodove in ni naključje, da sta si tudi oba njegova sinova izbrala prav helikon za svoj inštrument.