Kaj pomeni, ko zaigra inštrument?

V sklopu Tedna ljubiteljske kulture se je na YouTube kanalu TLK (iz Centra za poezijo Tomaža Šalamuna) odvila okrogla miza, na kateri so udeleženci govorili o mnogih pozitivnih koristih ukvarjanja otrok z glasbo.

Na okrogli mizi so sodelovali Dejan Krajnc (ambasador letošnjega Tedna ljubiteljske kulture), mag. Marko Repnik (akademski glasbenik in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti), dr. Katarina Habe (doktorica psihologije in predavateljica na Akademiji za glasbo), dr. Nejc Sukljan (doktor muzikologije in predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani), Andrej Zupan (akademski glasbenik, redni profesor klarineta ter dirigent pihalnega orkestra na Konservatoriju za glasbo), mag. Mitja Dragolič (akademski glasbenik, profesor klarineta ter predsednik strokovne komisije na Zvezi slovenskih godb) in Daniel Leskovic (akademski glasbenik in producent za inštrumentalno glasbeno dejavnost na JSKD), ki je pogovor tudi vodil.

O svoji izkušnji je najprej spregovoril Dejan Krajnc, ki je svojo glasbeno kariero začel kot otrok v pihalnem orkestru, se šolal na umetniški gimnaziji in Akademiji za glasbo, glasba pa je postala tudi njegov vsakdanji kruh. Ukvarjanje z glasbo mu je v mladosti privzgojilo delovne navade in disciplino, hkrati pa spodbujalo kreativnost. »Mislim, da se lahko glasbi zahvalim, da danes razmišljam izven okvirov. Sodelovanje v pihalni godbi mi je izboljšalo samozavest, naučil sem se spoprijemati s tremo, pomembna izkušnja pa je tudi delovanje v skupini. Zame osebno življenje brez glasbe ne bi imelo smisla.« O tem, kdaj naj se otrok začne ukvarjati z glasbo, je dr. Katarina Habe povedala, da se v povprečju zagovarja starost okoli šestega ali sedmega leta, kar sovpada z organizacijo formalnega izobraževanja, vendar je hkrati poudarila, da je treba otroke obravnavati individualno. »Pravi čas je, ko začne otrok kazati interes. Nekateri že pri treh ali štirih letih plezajo na klavir, ko na primer starši igrajo. Seveda mora biti to učenje naravnano igrivo, z metodami, povezanimi z gibanjem in podobno.« Prav tako moramo najti primernega učitelja, ki se bo z otrokom ujel.

Dr. Nejc Sukljan pravi, da je naš sistem glasbenega izobraževanja dobro razvit, celo vrhunski, vendar se vedno najde prostor za izboljšave, zlasti pri povezovanju z ljubiteljsko kulturo. Od vseh otrok, ki obiskujejo nižjo glasbeno šolo, jih deset odstotkov nadaljuje izobraževanje na Konservatoriju za glasbo in nekateri od njih nato še na Akademiji za glasbo. Torej v smeri profesionalne kariere nadaljuje le deset odstotkov vseh, ki so se že v otroštvu ukvarjali z glasbo. Skupna ugotovitev sodelujočih je bila, da bi morali vzpostaviti sistem, ki bi tudi ostale spodbudil k nadaljnjemu ukvarjanju z glasbo, vsaj na ljubiteljski ravni. Igranje inštrumenta zahteva veliko truda in odrekanja, zato je pomembno, da ohranimo ljubezen do glasbe. 

Večji obisk glasbenih šol opažajo v krajih, kjer imajo pihalne godbe, kar je mogoče pripisati dejstvu, da je igranje v zasedbi spodbuda za učenje inštrumenta. Sodelovanje v kulturnih društvih, ki omogočajo nastope in tekmovanja, lahko zelo osmisli naporne trenutke, ko otrok vadi. »Ljubiteljska kultura črpa prav iz teh 90 odstotkov, ki so se inštrumenta učili v otroštvu, ne postanejo pa profesionalni glasbeniki. Največji preskok smo naredili, ko so glasbene šole začele sodelovati z ljubiteljskimi inštrumentalnimi zasedbam. Za izobraževanje in nastopanje pa skrbimo tudi na Javnem skladu RS za ljubitelje dejavnosti, na področju inštrumentalne glasbe na primer prirejamo tabor Musica Creativa, kjer udeleženci pridobljeno znanje na koncu predstavijo na koncertu,« je dejal mag. Marko Repnik, ki poudarja, da so lahko tudi ljubiteljski glasbeniki vrhunsko izobraženi.

»Dirigenti, ki mladim vcepijo ljubezen do glasbe, igrajo veliko vlogo v tem procesu. So tudi vedno bolj izobraženi in v program vključujejo tudi zahtevnejšo literaturo. Pri svojem delu stremijo k cilju, da pihalni orkester zveni kot simfonični orkester, vključujejo tudi sodobne skladbe, tako da se mladi ne srečujejo samo s koračnicami,« je povedal Andrej Zupan. Ljubiteljski glasbeniki v orkestrih dobijo potrditev samih sebe in svojega dela, saj v formalnem glasbenem izobraževanju marsikdo ne dobi priložnosti, da bi se izrazil, na primer na nastopih in tekmovanjih. Mag. Mitja Dragolič je zadovoljstvo, ki ga prinaša glasba, ponazoril s primerom učenca, ki se je pošteno namučil z učenjem neke skladbe, občutek ob uspešni izvedbi pa je opisal tako, da ga je primerjal z veseljem, ko pri nogometu zabije gol.

Sogovorniki so se strinjali, da igranje inštrumenta in ukvarjanje z glasbo človeku prinese mnogo pozitivnega in ima mnogotere koristi. Misli vseh je strnila dr. Katarina Habe: »Ko zaigra inštrument, zapleše telo, čustva se vzradostijo, um izostri in duša zažari.«